Obama in ZDA odločneje v boj s podnebnimi spremembami

Ameriški predsednik Barack Obama je predstavil nov podnebni načrt, po katerem naj bi ZDA do leta 2030 zmanjšale izpust toplogrednih plinov glede na leto 2005 za 32 odstotkov, hkrati pa načrtuje povečanje deleža električne energije iz obnovljivih virov, ki sedaj predstavlja le petodstotni delež energije, ki jo proizvedejo. S tem načrtom želi Obama profilirati ZDA kot vodilno silo v boju z okoljskimi spremembami.

Evropska unija je ameriški načrt za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov pozdravila. Evropski komisar za podnebne ukrepe in energijo Miguel Arias Canete je tvitnil: »Načrt je pozitiven korak naprej v prizadevanjih ZDA za zmanjšanje toplogrednih plinov.« Zadovoljstvo je izrazil tudi francoski predsednik Francois Holland, ki je odločno podprl svojega ameriškega kolega, hkrati pa je vse razvite države pozval naj »prevzamejo svojo odgovornost«. Direktorica pisarne za evropsko politiko Svetovnega sklada za naravo (WWF) Genevieve Pons-Deladriere je sicer dejala, da »Evropska unija zaostaja za ZDA, ko govorimo o vprašanju izpustov toplogrednih plinov«. WWF tako poziva EU, da sledi ZDA in predstavi svoje standarde, saj za to ni nobenih ovir. A strokovnjakinja za podnebne spremembe dr. Lučka Kajfež Bogataj je pred leti v intervjuju za Mladino dejala, da razvite države niso več odločilen dejavnik. »Bolj kot ne smo marginalci. Razviti in »nerazviti« svet sta se srečala v obrnjenih vlogah. Vrha se je udeležil ameriški predsednik Obama, Kitajci pa so k njemu na pogovore pošiljali nižje uradnike. To je bil jasen signal o tem, kdo drži niti v rokah,« je dejala o takratnem podnebnem vrhu v Kobenhavnu. 

Obamov program bo prizadel predvsem termoelektrarne in industrijo premoga. S tem bi ZDA pospešile prehod na nizkoogljično gospodarstvo. Vsaka zvezna država bo lahko sama ocenila, kako bo dosegla zastavljen cilj. Administracija predvideva, da bo strošek projekta okoli 8,4 milijarde dolarjev na leto, a zagotavljajo, da bo do leta 2030 korist okoli 46 milijard dolarjev.

Predsednikov načrt »Clean Power Plan« pa mora potrditi še kongres, kjer mu nasprotujejo republikanci, tako da se lahko zgodi, da bo o njem na koncu odločalo višje sodišče. Kot piše New York Times, so mnogi republikanski politiki prepričani, da je načrt vojna premogu in realna grožnja celotnemu ameriškemu gospodarstvu. Republikanski guvernerji zveznih držav so skupaj z energetsko industrijo že napovedali neposlušnost in tožbe. Demokratski predsedniški kandidati so ga podprli, republikanski pa govorijo o »katastrofi, neodgovornosti in pretiravanju«, ki bo uničilo ameriško gospodarstvo.

Že lani so pogajalci na podnebni konferenci v Limi sprejeli dokument, ki bo služil kot podlaga za prvi podnebni sporazum po kjotskem protokolu iz leta 1997. Sporazum naj bi bil sprejet letos decembra na podnebnem vrhu v Parizu. V dokumentu so dosegli dogovor o formatu za zaveze posameznih držav glede zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov, vendar so okoljevarstvene organizacije kritične. Prepričane so, da gre za razvodenel kompromis, ki prinaša precej manj od začetnih zastavljenih ciljev. Obama bo svoj program podrobneje predstavil na omenjeni podnebni konferenci.