Napad na Uberjeve voznike

Protesti v Mexico Cityju so jasen pokazatelj, da predpisi, ki so bili ustvarjeni z namenom, da ustvarijo pravni okvir za Uberjeve prevozne storitve, niso ustavili naraščajočega mestnega spora. Razjarjena množica je na letališču izven Mexico Cityja s kiji in kamenjem napadla Uberjeve voznike.

»Uber je tisto zagonsko podjetje, ki skuša posodobiti prevoze in taksi službe pripeljati v dobo interneta. Njihov poslovni model je sila preprost, saj nudijo le infrastrukturo za povezovanje tistih, ki bi se peljali, in tistih, ki bi radi prevažali. Infrastruktura sta v mobilni dobi seveda mobilna aplikacija in plačilni sistem, ki povezujeta voznike in stranke. Uber deluje že v več kot petdesetih državah po svetu, vrednost podjetja je ocenjena na 40 milijard evrov in nič ne kaže, da bi se njihova širitev kmalu ustavila,« za Mladino podjetje Uber opisuje Anže Tomić.

Julija je Mexico City postalo prvo mesto v Latinski Ameriki, ki je oblikovalo predpise in z njimi omejilo prevozne storitve preko pametnih telefonov, recimo Uber. Predpisi od podjetja Uber zahtevajo, da 1,5 odstotka voznine plača v sklad za izboljšavo prevoza, od voznikov zahteva, da se registrirajo in da jih letno pregleda inšpekcija ter jih kaznuje, če parkirajo na parkirna mesta taksijev. Taksistom pa se omenjeni predpisi ne zdijo dovolj in zahtevajo popolno prepoved Uberjevih storitev, saj naj bi te »ogrožale preživetje« tisočih taksistov in njihovih družin.

Razjarjeni ljudje so tako 29. julija skozi okna v notranjost avtomobilov Uberjevih voznikov metali moko in jajca, razbijali vrata in poskusili polomiti stranska ogledala, poroča Guardian. Tako napad na Uberjeve voznike kot protesti v znak solidarnosti z državnimi taksisti in taksisti po svetu dan pred tem so jasen znak, da novi predpisi niso pogasili jeze v Mexico Cityju.

Opisani problemi pa niso edini, s katerimi se je podjetje srečevalo v preteklosti. Ameriška pravnica Shannon Liss-Riordan je po tem, ko je ugotovila, da Uberjevi vozniki delajo le prek pogodbe, a v tolikšni meri, kot bi bili zaposleni, sklenila, da bo podjetje zato tožila. O tem je v Mladini pisal Denis Vičič.