Grška razprodaja

Grčija bo v paketu podjetij, ki jih bo morala prodati v skladu z dogovorom o tretjem paketu pomoči, prodala tudi deleže v podjetjih in cela podjetja, ki se ukvarjajo z oskrbo z energijo, vodo in elektriko. Kot poroča Euobserver  je bil seznam podjetij, ki ga je pripravil grški »razvojni fond«, dogovorjen z investitorji že 30. junija letos. Devetnajstega avgusta ga je objavil nemški poslanec iz stranke Zelenih Sven Giegold, ki je ob tem dajal, da bi »grška javnost morala vedeti« kaj bo prodano in da si zasluži »več transparentnosti.« Poleg 14 regionalnih letališč, ki jih bo v Grčiji prevzel nemški Fraport, so potencialno »kontroverzne« predvsem prodaje podjetij Eyath in Eydap, ki v Solunu in Atenah ter okoliških regijah skrbijo za oskrbo z vodo in kanalizacijo. Vendar 27 strani dolg dokument kaže, da Grčija zasebnim lastnikom ni želela prodati večinskih deležev v teh pomembnih podjetjih, tako da bo tujim kupcem na voljo samo 23 odstotkov podjetja Eyath in le 11 odstotkov podjetja Eydap.

V energetskem sektorju se na seznamu nahaja 55 odstotkov podjetja Desfa, podjetja za distribucijo plina in utekočinjenega plina, ki bo prodano Azerbajdžanu, ter 35 odstotkov podjetja za predelavo nafte in distribucijo goriv Helpe. Kupiti bo mogoče tudi 17 odstotkov distributerja električne energije PPC in do 65 odstotkov distributerja plina Depa. Najdaljši seznam je na področju infrastrukture, kjer bo na voljo 14 letališč ki jih bo kupil nemški Fraport za 1,2 milijarde evra, ter letališče Hellinikion, nekdanje atensko letališče. Kar 67 odstotkov pirejskega pristanišča v Atenah bo na voljo vrsti kupcev, med katerimi je tudi kitajsko podjetje, enak odstotek druge infrastrukture pa bodo najverjetneje kupile ruske železnice. V prodajo naj bi šlo tudi do 100 odstotkov nacionalnih železniških in avtobusnih prevoznikov Trainose in Eessty, za katere so največ zanimanja prav tako pokazali v ruskih železnicah. Prodana bo tudi 648 kilometrov dolga avtocesta, ki povezuje Grčijo in Turčijo.

Tuji kupci bodo lahko izbirali tudi med nakupom 90 odstotkov podjetja Elra, poštnega podjetja, ter OTE, grškega ponudnika mobilne telefonije, v katerem ima nemški Telekom že sedaj 40 odstotkov lastništva. Tako zbran denar naj bi skupaj z delnicami dokapitaliziranih grških bank šel v nov privatizacijski sklad, ki bo vreden 50 milijard evrov in naj bi z delom pričel do konca leta. Vendar je nekdanji grški finančni minister Janis Varufakis že pred časom kritiziral ustanovitev tega fonda, pa tudi to, da bodo banke dokapitalizirane brez ustanovitve slabe banke.

Nekateri mediji so poročali tudi o tem, da se je v zadnjem paketu »pomoči« mednarodna »trojka« (EK, ECB, IMF) ukvarjala z banalnim problemom – oznakami »sveže« na grškem mleku. Tuji proizvajalci namreč zahtevajo, da lahko tudi oni napišejo »sveže« na mleku, ki ga v Grčijo pošiljajo s tovornjaki in seveda ni »sveže«, medtem ko grški proizvajalci mleka protestirajo in zahtevajo, da se ta sprememba ne dovoli. Za napis »sveže« so zelo zainteresirani zlasti proizvajalci mleka iz Nizozemske. Glede na to, da je vodja evroskupine in nizozemski finančni minister Jeroen Dijsselbloem pa seveda niti ni tako zelo nenavadno, da so se s tem banalnim problemom ukvarjali na tako visoki ravni. Nobelov nagrajenec za gospodarstvo Joseph Stiglitz je v zvezi s tem dejal, da je zelo očitno, da za interesi »trojke« v tem primeru stojijo interesi nizozemskih proizvajalcev mleka in to v trenutku, ko se grški upokojenci dobesedno hranijo iz smetnjakov.

Medtem se Grčija že pripravlja na nove parlamentarne volitve, ki bodo po odstopu predsednika grške vlade Aleksisa Ciprasa in razdelitvi vladajoče Sirize na dve stranki najverjetneje 20. septembra. Predsednik grške vlade v odstopu bo poskušal potem, ko je bil prisiljen popolnoma spremeniti svoje politiko in pristati na pogoje posojilodajalcev v nasprotju z obljubami, ki jih je dal volivcem, doseči čim boljši rezultat, še preden bodo ukrepi trojke povezani s tretjim »paketom pomoči« znova udarili po žepih Grkov. Zagotovo pa je, da tudi po volitvah Grčijo čaka težavno obdobje, saj ni povsem jasno, kako bodo razdrobljene stranke uspele sestaviti kolikor-toliko učinkovito vlado.