Japonska spreminja pacifistično zakonodajo

Na Japonskem so izbruhnili protesti zoper novo zakonodajo, ki bo japonskim »samoobrambnim silam« oziroma japonski vojski navkljub japonski pacifistični ustavi omogočala sodelovanje v operacijah izven lastnega ozemlja. Številni Japonci vidijo v tem poskus vračanja države v stare imperialne tirnice in poskus, da se država zaplete v številne konflikte izven meja lastne države, zato je bilo po napovedi sprememb v državi doslej že okoli 300 demonstracij. V Tokiu je tako zoper spremembe zakonodaje, ki jo je predlagal japonski predsednik vlad Šinzo Abe, demonstriralo več deset tisoč ljudi. Demonstracije so bile ene od največjih v zadnjih letih, organizatorji pa trdijo, da se je zbralo vsaj 120 tisoč ljudi vseh starosti. Nasprotniki nove zakonodaje so vzklikali »ne vojni« ter »Abe, odidi«.

Demonstranti so se uspeli prebiti do samega vhoda v parlament, popolnoma zaseden pa je bil tudi sosednji park. Kljub temu, da je bilo policistov veliko, jih niso uspeli zadržati dalje od parlamenta. Eden od demonstrantov, profesor francoščine Naoko Hiramatsu je dejal, da«sedenje pred televizorjem in pritoževanje ne bi spremenilo ničesar«. »Če ne bi nekaj poskusil narediti in ustaviti tega, potem sebi in svojim otrokom tega ne bom mogel pojasniti v prihodnosti,« je dejal 44-letni profesor.

Japonski predsednik vlade je spremembe zakonodaje sprožil julija letos, zakoni pa so sedaj pred zgornjim domom parlamenta, ki ga prav tako nadzorujejo pristaši sedanjega predsednika vlade. Spremembe zakonov bodo dovoljevale »obrambo zaveznika pred napadom«, kar se da tolmačiti zelo široko in predstavlja bistven premik v dosedanji japonski varnostni politiki. Sprememba zakonodaje naj bi bila uzakonjena do letošnjega 27. septembra. Raziskave javnega mnenja pa kažejo, da je vlada zaradi napovedane spremembe doživela padec priljubljenosti, nasprotnikov napovedane spremembe pa je kljub naporom vlade, da prepriča skeptično javnost, še vedno več kot podpornikov spremembe.

Do sedaj je lahko Japonska svoje »samoobrambne sile« angažirale na lastnem ozemlju in pri obrambi Japonske. Napovedana sprememba pa bi lahko naletela na odpor na Ustavnem sodišču, ki bi spremembo zakonodaje lahko razglasil za neustavno, na kar upa tudi večina nasprotnikov spremembe. Podpora vladi je medtem zdrsnila na 37,7 odstotka, kar je okoli deset odstotkov manj, kot je znašala pred napovedano spremembo obrambne zakonodaje. Z vlado je nezadovoljnih nekaj več kot polovica Japoncev, vlada pa trdi, da je takšen rezultat posledica »nerazumevanja« predlagane spremembe. Nova zakonodaja je naletela na odpor tudi na Kitajskem, kjer Japonsko obtožujejo, da s spremembo postavlja pod vprašaj svojo »pot mirnega razvoja«.

Japonska in Kitajska imata v Južnem kitajskem morju vrsto nerešenih ozemeljskih sporov, dodatne napetosti pa povzroča tudi kitajska izgradnja umetnih otokov. Japonska je nedavno povzročila proteste v Pekingu tudi zaradi vojaških vaj japonske vojske skupaj z indijsko in ameriško v Tihem oceanu. Zelo podobne manevre pa je te dni izvajala tudi Kitajska, vendar ne z ZDA, pač pa z Rusijo. Kitajska medtem od Japonske še vedno zahteva uradno opravičilo zaradi zločinov v času druge svetovne vojne. Uradnega odgovora še vedno ni dobila, enega od neformalnih korakov v tej smeri pa je vendarle naredilo japonsko podjetje Mitsubishi, ki je v času druge svetovne vojne uporabljalo kitajske državljane kot suženjsko delovno silo. Poleg opravičila bo podjetje izplačalo okoli 60 milijonov dolarjev odškodnine okoli 3765 osebam, torej okoli 16 tisoč dolarjev vsakemu od prizadetih delavcev in njihovim družinam.