»Ne bom pozabil nekega stavka, ki ga je – v svoji modrosti – nekoč izrekel Kučan: V politiki ni prijateljev. Drnovšek je mislil podobno. Če želiš prijatelja, je rekel, si kupi psa.«

Dimitrija Rupla je težko opredeliti, nekoč je podpiral levico, z leti, ko je postal modrejši, pravi danes, je postajal konservativnejši. Vseskozi je bil samosvoj, tako se je pred meseci znova dokončno razšel z Janšo, podobno kot je storil v času razhoda Demosa, ko se ni strinjal z Janševim mnenjem, da je treba »družbeno strukturo prestaviti na desno«. Kasneje je na to malce pozabil. SDS je zapustil zaprepaden, osupel je, kako se ravna z ljudmi, tudi nad tem, kaj se znotraj te stranke dogaja s kritiki Janeza Janše. Sedaj zase pravi, da je predvsem liberalec. A ne smemo se sprenevedati, Rupel se ni spremenil, v Sloveniji po njegovem še vedno vlada globoka država, mediji so katastrofalni, večina politikov nesposobna. Tudi danes bi, kljub vsemu, kar se je zgodilo z Irakom, in ne glede na to, da je to ameriško posredovanje zanetilo vojne v sosednjih državah, podprl napad ZDA na Irak. Vilensko izjavo bi podpisal še enkrat.

Spremljate begunsko krizo? Je EU nanjo pravilno odgovorila?

Preseljevanja so bila od nekdaj, vsako leto se preseli okoli 200 milijonov zemljanov. Pravi begunci so del migrantske populacije, najbrž je 10 odstotkov takih, katerih življenje je v nevarnosti ali bežijo iz političnih razlogov. Ti so upravičeni do zatočišča, stvar je bolj zapletena s tistimi, ki si želijo le boljše življenje, po možnosti v zahodnoevropskih in severnoevropskih državah. EU ni država in torej ne more predpisati vseh postopkov. Seveda se človeku trga srce, ko gleda množice nesrečnih na mejah, gotovo jim je treba pomagati. Pravilna je izjava, da »so vsi ljudje dobrodošli«, vendar pod določenimi pogoji. Nihče od nas – razen v schengenskem okviru – ne more čez mejo brez potnega lista, vizuma itn. Sicer pa mislim, da je solidarnost svetovni problem številka ena.