Begunska kriza / Zapor na sončni strani Alp
Vsak begunec, ki ga država zapre v Center za tujce, mora plačevati 20 evrov na dan za nastanitev v sobah za rešetkami. Takšna je slovenska migracijska politika.
Zamrežena okna policijskih prostorov na mejnem prehodu Dolga vas, kjer so ujeti begunci čakali, da jih Slovenci deportirajo na Madžarsko
© Borut Krajnc
Številke so pretresljive. Od leta 2010 število prošenj za azil v Evropski uniji občutno raste. Predlani jih je bilo v vsej Evropski uniji vloženih 431 tisoč, lani 625 tisoč, letos jih pričakujejo več kot milijon. Daleč največ, skoraj petina prosilcev, je Sircev pa Afganistancev, ljudi, ki prihajajo s Kosova, iz Eritreje, Srbije, Pakistana, Iraka, Rusije, Ukrajine, od povsod, kjer divja vojna in kjer države kot tvorbe miru ne obstajajo. Večina jih odide v Nemčijo in na Švedsko, v teh državah najpogosteje podeljujejo status begunca in zagotavljajo največ subsidiarnega varstva. V povprečju je ta pravica v vsej Evropi podeljena slabi polovici prosilcev (46 odstotkom), pri čemer so najbolj širokosrčni Bolgari, Finci in Švedi, najmanj Madžari in Hrvati.