MLADINA Trgovina

Damjana Kolar

21. 9. 2015  |  Kultura

Večni boj med dobrim in zlim

© Aljoša Rebolj

V koprodukciji SNG Drame Ljubljana in Festivala Ljubljana bo 21. septembra ob 20.00 v Križankah premierno uprizorjen gledališki projekt Faust po dramski pesnitvi J. W. Goetheja in v režiji Tomaža Pandurja, ki se tokrat že tretjič sooča z enim največjih evropskih mitov. Čeprav Faustova zgodba temelji na srednjeveški legendi o človeku, ki je prodal svojo dušo hudiču, pravzaprav govori o občutkih odtujenosti sodobnega človeka in o njegovi potrebi po razumevanju sebe in sveta v širšem kontekstu univerzuma.

Pandur z alkemičnim procesom preobraža Faustovo legendo v intelektualno in emocionalno atmosfero našega časa in konstruira svojo lastno poezijo in resnico. Ob večnem boju proti vseprisotnemu zlu poudari neskončno hrepenenje po vsem, kar nam je nedostopno ali nedosegljivo: po družini, ljubezni, mladosti, lepoti. Vstop v območje magije, v pokrajine kozmičnih sfer Faustu za trenutek omogoči doživetje in dopolnitev, ljubezen, oblast in moč, a s krvjo podpisana pogodba z Mefistom–ali s samim seboj–ga na koncu vrne v njegovo samoto in minljivost življenja.

Ljubljanski Faust je za Tomaža Pandurja predvsem gledališka miselna enačba, stopnje Faustovega življenja in njegovo soočenje z Mefistom pa razume kot poemo o  fenomenologiji človeške vrste. Sen o hieroglifu absolutne resnice–ki  tudi neskončnost naredi dosegljivo: Goethejevo mojstrovino Faust, dramsko pesnitev o človeku, ki je podpisal pogodbo s hudičem, imenujemo tudi "božanska tragedija," saj se ukvarja z mikro- in makrokozmosom, z osebnim in javnim, z védenjem in spoznanjem, z neustavljivo potrebo in nenehnim stremljenjem posameznika k večjemu in boljšemu.

Zgodba o Faustu se je skozi stoletja razvila v arhetipski mit človekovih stremljenj in dilem, ki poskuša razvozlati in razumeti posameznika v njegovem nenehnem boju z dobrim in zlim. V tokratni uprizoritvi Fausta zlo nastopa v množini; hudič ni več sam, prihaja s svojo družino in pomočniki, da bi še laže zapeljal in izvedel svoj znameniti mrtvaški ples. Spremljamo človeka, razpetega med nebom in zemljo, ki poskuša najti resnico in smisel svojega bivanja.

V vlogi Fausta bo nastopil Igor Samobor, Mefisto bo Branko Šturbej, v ostalih vlogah pa bodo nastopili še Barbara Cerar, Polona Juh, Branko Jordan, Uroš Fürst, Robert Korošec, Filip Samobor, Žan Perko in Matic Lukšič. Dramaturginja in avtorica priredbe po prevodu Boža Voduška in Erike Vouk je Livija Pandur, scenograf Sven Jonke (NUMEN), kostumograf Felype de Lima, lektorica Tatjana Stanič, oblikovalec videa Dorijan Kolundžija, skladatelja Primož Hladnik in Boris Benko (Silence), oblikovalec svetlobe Tomaž Pandur.