Članice EU o premestitvi 120 tisoč beguncev

Evropska komisija je predlagala premestitev 120 tisoč beguncev, ki so se zatekli v Italijo, Grčijo in na Madžarsko, po drugih članicah unije v prihodnjih dveh letih. Madžarska je iz načelnih in praktičnih razlogov zavrnila sodelovanje pri načrtu. Članice EU razpravljajo o dveh možnostih. Ena izmed možnosti je, da bi njen delež prevzeli Italija in Grčija. Druga je oblikovanje rezervne sheme s prožno definicijo držav, ki so lahko do ukrepa upravičene, ne da bi pri tem imenovali posamezne države.

V razpravi o oblikovanju rezervne sheme je ogromno vprašanj, na primer ali so lahko do tega poleg držav na zunanji meji upravičene le še tranzitne ali tudi ciljne države ter kaj bo sprožilec za uporabo te možnosti.

Neuradno se omenja, da bi lahko možnost za premestitev beguncev z njihovega ozemlja v druge članice poleg Italije in Grčije koristile še Avstrija, Hrvaška, Slovenija in Nemčija, a razmere se tako hitro spreminjajo, da verjetno ne bo prišlo do konkretne opredelitve držav.

Drugo odprto vprašanje je t. i. mehanizem kompenzacije – kaj storiti z državami, ki predvidene kvote beguncev niso pripravljene sprejeti? Komisija je predlagala solidarnostno klavzulo in finančni prispevek v vrednosti 0,002 odstotka bruto domačega proizvoda te države.

Članice sedaj v pogajanjih razpravljajo o dveh drugih možnostih: da bi morala država, ki bi zavrnila sprejem beguncev, za vsakega begunca v zanjo predvideni kvoti plačati 6500 evrov, ali pa da bi izkoristila šestmesečni odlog izvajanja tega ukrepa.

To so ključna, a ne vsa vprašanja, ki jih bodo v torek poskušali doreči notranji ministri EU na izrednem zasedanju v Bruslju, pred izrednim vrhom unije, ki bo dan pozneje. Luksemburško predsedstvo želi dogovor še vedno sprejeti s soglasjem ali s čim večjo večino, a obenem viri izpostavljajo, da je odločitev mogoče sprejeti tudi s kvalificirano večino.