Kaj pomeni zmaga zagovornikov neodvisnosti v Kataloniji?

Z zmago separatističnih strank, ki se zavzemata za neodvisnost, imata enotna lista Junts pel Sí (Skupaj za da) in leva stranka CUP sedaj možnost, da v naslednjih 18 mesecih razglasita neodvisnost. Podpora za neodvisnost je v zadnjih letih do danes zelo narasla, na nedeljskih volitvah pa je bila rekordno visoka tudi udeležba. Zakaj je tako? Bo strankam, ki se potegujejo za neodvisnost, uspelo regionalne rezultate projicirati na nacionalni nivo?

O tem, da sta na nedeljskih regionalnih parlamentarnih volitvah v Kataloniji zmagali separatistični stranki, ki se zavzemata za neodvisnost od Španij , smo pisali v Mladini. Enotna lista Junts pel Sí (Skupaj za da) je skupaj z marksistično levo stranko CUP osvojila 72 sedežev v 135-članskem parlamentu.

Vsaj na papirju imata ti dve odcepitveni stranki številke, ki jih potrebujeta za izpolnitev svoje obljube – da razglasita neodvisnost v naslednjih 18 mesecih, poroča Guardian. A čeprav so volitve bile zamišljene kot plebiscit za neodvisnost, vseeno gre za regionalne volitve. V tem sistemu legitimnost in mandat vlada pridobi, če v parlamentu dobi večino glasov. Nedeljska zmaga torej pomeni, da se bosta morali dve zelo različni stranki – ki imata poleg želje za ustanovitev neodvisne države le malo skupnega – truditi, da sestavita stabilno vlado.

V nedeljo sta skupaj osvojili 47,8 odstotkov glasov. Ob tem je zmotno sklepati, da je ostalih 52 odstotkov Kataloncev zadovoljnih s statusom quo. Več kot 1,9 milijona Kataloncev, kar predstavlja omenjenih 47,8 odstotkov, ni zgolj glasovalo za stranki, ki se zavzemata za neodvisnost od Španije. Glasovali so za stranki, ki sta obljubljali, da bosta s skupnimi močmi neodvisnost razglasili izven domene tega, kar je ustavno in zakonsko dovoljeno. Ankete pa so razkrile, da so med temi, ki so proti osamosvojitvi, volivci razdeljeni na te, ki so zadovoljni z obstoječim stanjem, in tiste, ki želijo novo povezavo z Madridom – recimo preko zveznega dogovora.

Podpora za neodvisnost je v zadnjem času zelo narasla. Pred petimi leti je neodvisnost podpiralo 25 odstotkov volivcev, danes pa je že eden od dveh Kataloncev pristaš odcepitve. Volilna udeležba na nedeljskih volitvah je bila poleg tega rekordno visoka – kar 77,4 odstotkov. Po poročanju Guaridana je podpora za neodvisnost narasla s tem, ko so se razprave med Barcelono in Madridom preko referendumov in ustavnih reform brez rešitev na vidiku vlekle v nedogled.

Izziv za obe stranki je sedaj, da svojo regionalno stisko pripeljejo do nacionalnega nivoja, na splošne volitve še letos. »Težko je projicirati regionalne rezultate na nacionalno raven, še posebej tiste, ki so tako prežeti z lokalnimi problemi,« je za Guardian zapisal Ashifa Kassam.