Licemerna skrb ZDA za usodo teroristov

Po več kot letu dni neuspešnih napadov koalicije na čelu z ZDA na pripadnike ISIS v Siriji in Iraku se je Rusija odločila vzeti zadevo v svoje roke. Samo dva dni zatem, ko je ruski predsednik Vladimir Putin z nastopom v GS OZN zasenčil ameriškega predsednika Baracka Obamo so ruski bombniki pričeli uničevati cilje teroristov v Siriji. Z eno pomembno razliko – medtem ko ZDA in zavezniki cilje v Siriji napadajo v nasprotju z Ustanovno listino OZN, na podlagi smešne trditve o »samoobrambi« so ruske sile angažirane na podlagi uradnega povabila sirske vlade. In še ob tem je ruska akcija, kot je pojasnil Putin, trikrat omejena. Rusija ne namerava pošiljati v akcijo kopenskih enot, napadi pa so omejeni na cilje teroristov, ki so določeni v koordinaciji s sirskimi oblasti, hkrati pa so akcije tudi časovno omejene in bodo potekale samo ob istočasni aktivnosti kopenskih enot sirske vojske.

Ruska letala so izvedla več kot 50 napadov, tudi na center ISIS-a v Raki, kjer je eksplodiralo veliko skladišče streliva. Takoj zatem pa so se seveda pojavile kritike v zahodnih medijih, češ da Rusija napada »opozicijo« ter nekakšne »umirjene« in »zmerne« upornike, predvsem enote t.i. »Svobodne sirske armade«. Da naj bi ruska letala udarila po ciljih »zmerne« sirske »opozicije« vztrajno ponavljajo tudi v poročilih slovenske nacionalne televizije. V resnici pa je ta »svobodna vojska« popolnoma izginila, saj se je večina njenih enot pridružila teroristom, medtem ko so se nekateri ostanki te vojske raje kot z bojem proti ISIS-u ukvarjali z napadi na sirsko vojsko. Da so bili več sto kilometrov oddaljeni od položajev ISIS-a so pokazali tudi udari ruskih bombnikov po ostankih te armade. Pripadniki teh enot so sami pojasnjevali, da so enote ISIS-a daleč od njih, da bi dokazali, da Rusija ni po pomoti zadela njih, namesto pripadnikov ISIS-a. Toda Rusija je očitno želela razkriti, da so bile te enote pripravljene za boj le zoper Asada in ne zoper ISIS. Kajti če bi res šlo za enote, ki se borijo proti ISIS-u, kot so trdili predstavniki ZDA, potem te enote ne bi bile blizu položajev sirske vojske, pač pa blizu položajev ISIS-a. Sicer pa so pripadniki teh ostankov »Svobodne sirske armade« svoje pravo delovanje lepo dokumentirali tudi na spletu, z raznimi posnetki napadov z ameriškim protioklepnim orožjem na tanke sirske vojske. Glede na rusko oceno, da se Bašar al Asad bori proti teroristom so zato seveda tudi ti ostanki ostankov sirskih »zmernežev« postali legitimne tarče ruskih napadov, ki so v samo nekaj dneh pognali v zrak številna skladišča orožja, poveljniške centre in tovarne za izdelovanje eksplozivnih naprav.

Dvojno moralo ameriške politike je razkril tudi članek v New York Timesu z naslovom »Rusi so udarili po tarčah v Siriji, vendar ne na področju ISIS-a«. Članek trdi, da je bila na udaru ruskih bombnikov »vsaj ena skupina, ki jo je izvežbala CIA«. Članek je s tem samo potrdil že dolgo znano »javno skrivnost«, da je namreč CIA vpletena v vojno v Siriji ter da v nasprotju z mednarodnim pravom oborožuje različne skupine »upornikov.« Težava je le v tem, da je večina teh upornikov v zadnjem letu prešla na stran – Al Kaide oziroma lokalne organizacije Al Nusra, ki ji poveljuje Al Zavahiri, eden od načrtovalcev napadov 11. septembra, ali pa na stran ISIS-a in to skupaj z orožjem, ki so ga dobili od ZDA preko Turčije ali Savdske Arabije. Ne samo to, že od začetka vojne v Siriji ni bilo »umirjene« opozicije, pač pa je vse frakcije, ki so se borile proti Asadu mogoče uvrstiti v različne skupine verskih skrajnežev. ZDA so v prikritih operacijah ob pomoči Savdske Arabije in Izraela krepile sunitske oborožene skupine v Siriji zaradi nasprotovanja šiitskemu Hezbolahu v Libanonu ter Iranu. ZDA so al Nusro uvrstile na seznam terorističnih skupin šele leta 2012. Al Nusra je do sedaj izvedla preko 600 napadov, od tega 40 v sirskih mestih, kjer so bile žrtve večinoma civilisti. Letala ZDA so nato sama napadala enote al Nusre, zato je kritika Rusije, ki je udarila po enotah, ki so del al Nusre ali njen zaveznik dober primer zunanjepolitične hipokrizije. Za kakšne enote gre je razkril članek v Guaradianu o tem, kako je celotna enota »Svobodne sirske armade« prestopila na stran al Nusre. Po navedbah v članku je na stran al Nusre v zadnjih mesecih prestopilo preko 3000 vojakov Svobodne sirske armade. Za predsednika ZDA Baracka Obamo je bilo zelo neprijetno tudi to, kar je že v začetku leta objavil The Daily Beast, ki je zapisal  da se je »sirska uporniška skupina Harakat al-Hazm, ena od skupin ki so se borile proti predsedniku Bašarju al Asadu in ki ji je Bela hiša najbolj zaupala, zlomila, ko so njeni aktivisti na spletu objavili sporočilo, napisano s strani njenih poveljnikov na fronti, ki so dejali, da so razpustili svoje enote ter jih usmerili v brigade, »ki so v zavezništvu z večjo uporniško skupino, ki ji Washington ne zaupa.« Na podoben način je Telegraph pred nekaj dnevi poročal, da je znana Divizija 30 »izdala ZDA in predala orožje veji Al Kaide v Siriji.« Sporočilo na Twitterju, ki ga je napisal pripadnik Al Kaide Abu Fahd al-Tunisi je bilo nedvoumno: »Hud udarec za ZDA…nova skupina iz Divizije 30, ki je vstopila včeraj, je svoje orožje predala Jabhat al-Nusri takoj potem, ko ji je bil omogočen svoboden prehod. Predali so veliko količino orožja, srednjega orožja in tovornjakov.« Tako so ZDA v Siriji pravzaprav oborožile – svoje nasprotnike, njihova »strategija« pa se je pokazala v pravi luči – kot popolna polomija.

Komentator Juan Cole opozarja, da je Rusija »kljub vreščanju takšnih, kot so senator John McCain in podobnih vendarle zadela večinoma Al Kaido v Siriji in skupine, ki so z njimi tesno povezane, kot na primer Ahrar al Šam (Svobodnjaki Sirije) ter Sukur al-Jabal (Planinski orli) ki so v zavezništvu z Al Kaido v Alepu od tega poletja. Rusija je morda zadela tudi manjše neodvisne skupine, ki so preostale od stare, razpadle Svobodne sirske armade in so blizu večjih tarč… Dejstvo je, da so ZDA same večkrat bombardirale Podporno fronto/Al Kaido, zato je neprimerno kritizirati Rusijo zaradi tega. Kot velja tudi za druge, če sedijo skupaj z operativci Al Kaide, kajti v tem primeru so tudi oni primerne tarče za bombardiranje. ZDA same so z brezpilotnimi letali pobile veliko ljudi v severnem Pakistanu in Jemnu samo zato, ker so bili zavezniki Al Kaide. Le zakaj potemtakem predsednik ZDA protestira? Toda opazno je, da ne protestira zelo glasno – ne obljublja vojne preko posrednikov in priznava, da ne more zaščititi majhnega števila enot Svobodne sirske armade pred ruskimi napadi iz zraka,« opozarja Juan Cole.

Več kot dvajset let je bilo torej potrebno, da smo dočakali trenutek, ki je res zgodovinski – po več kot dveh desetletjih ameriških intervencij od konca hladne vojne in razpada Varšavskega pakta je teroriste v Siriji vendarle pričela bombardirati tudi Rusija in to tako, da udarci zelo natančno padajo ne samo po sekalcih glav ISIS-a, pač pa celo po razpadlih ostankih ameriških izdajalskih »zaveznikov« v regiji, ki jih niti ZDA ne morejo več zaščititi.