Izak Košir

 |  Politika

Jutri bo znan prejemnik Nobelove nagrade za mir, med kandidati: Angela Merkel, papež Frančišek in Pedro Opeka  

Jutri zjutraj bo objavljeno ime letošnjega nagrajenca za Nobelovo nagrado za mir. Tako bo tudi konec ugibanj, kdo vse bi to lahko bil. Odbor v Oslu, ki nagrado podeljuje, je znal v preteklosti presenetiti. Žal tudi neprijetno. Baracku Obami so denimo leta 2009 Nobelovo nagrado za mir podelili komaj nekaj mesecev po izvolitvi na položaj ameriškega predsednika, z obrazložitvijo, da je zaslužen za "izjemna prizadevanja za promocijo mednarodne diplomacije in sodelovanja med narodi ter promocijo za jedrsko razoroževanje".

Tudi o letošnjih potencialnih nagrajencih za Nobelovo nagrado za mir se ugiba že več mesecev, klimaks pa so bolj ali manj uradne govorice dosegle ta teden. Eno od najglasnejših imen je papež Frančišek, ki je po svojem ustoličenju zaslovel kot povezovalec in mirovnik. Lani decembra je denimo odigral pomembno vlogo med vnovično vzpostavitvijo odnosov med Kubo in ZDA. Njegova vsestranska priljubljenost je celo zasenčila nekatere vatikanske škandale. A kot ugibajo tudi pri časniku The Guardian, bi mu Norvežani nagrado težko podelili, predvsem zaradi zastarelega odnosa Vatikana do žensk.

Potem je tu nemška kanclerka Angela Merkel, ki je pred kratkim svet presenetila z odprtjem meja za begunce in migrante, še vedno pa je na njenem imenu ostal velik madež zaradi situacije z Grčijo, kot tudi v zadnjih tednih sprememba retorike glede beguncev in migrantov, kar zna biti ne ravno voda na njen mlin.

V igri naj bi bila tudi ameriški državni sekretar John Kerry in iranski zunanji minister Mohamad Javad Zarif, ki sta v sklopu dveletnih intenzivnih diplomatskih pogajanj uspela doseči dogovor o iranskemu jedrskemu programu.

Potem je tu še eritrejski duhovnik Mussie Zerai, ki je med drugim ustanovil posebno telefonsko linijo za ogrožene begunce. Na Zeraia stavijo številni, saj je, kot pravijo »vsakdanji človek«. Tako kot Denis Mukwege, kongovski ginekolog ter borec za pravice žensk in zoper nasilje nad njimi, o katerem odbor za Nobelovo nagrado razmišlja že več let. Lani je denimo prejel nagrado Evropskega parlamenta za človekove pravice.

Med imeni, ki se pojavljajo je tudi Viktor Ochen, komaj 33-letni ugandski aktivist, ki pomaga afriškim otrokom, da si opomorejo od travm. Med potencialnimi dobitniki pa je tudi institucija, in sicer Visoki komisariat ZN za begunce.

Med Slovenci, o katerih se je najglasneje šušljalo, da bi lahko dobili Nobelovo nagrado za mir oziroma so si določeni krogi močno prizadevali, da bi bila lahko med prejemniki, sta bila tudi že pokojni nekdanji predsednik Slovenije in premier Janez Drnovšek, za svoja prizadevanja v Darfurju, in Pedro Opeka, dobrodelni duhovnik, ki že več kot 30 let deluje na Madagaskarju, kjer je s svojo organizacijo Akamasoa (Dobri prijatelji) pomagal več kot 500.000 najrevnejšim prebivalcem. Opeko so za Nobelovo nagrado za mir nominirali že trikrat, letos pa je nominacijo zanj vložili predsednik vlade Miro Cerar, nevladna organizacija Zavod za oživitev civilne družbe, stranka Nova Slovenija in vlada Madagaskarja.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.