Intervju / Sporazum za osiromašenje delavcev

Glavni namen TTIP-ja (prostotrgovinskega sporazuma o čezatlantskem trgovinskem in naložbenem partnerstvu) je liberalizacija ekonomskih odnosov med ZDA in Evropsko unijo. Toda civilnodružbene organizacije, tudi s protesti na spletu in na ulicah, svarijo, da ta sporazum koristi predvsem največjim in najmočnejšim korporacijam, najspornejši pa je zanje mehanizem ISDS, na podlagi katerega bi korporacije lahko tožile države, če bi se jim posel izjalovil pri projektih, ki so skladni z določbami TTIP-ja, ne pa z nacionalno zakonodajo in standardi.

Res je sicer, da naj bi snovalci sporazuma že nekoliko omejili mehanizem ISDS, pogajanja o tem še potekajo, zato je treba počakati na končno različico sporazuma, ki ga bosta potrdila tudi evropski svet in evropski parlament. A dejstvo je, da si od TTIP-ja, o katerem tečejo pogajanja v veliki tajnosti, Evropejci verjetno ne moremo obetati pozitivnih učinkov, čeprav projekcije nekaterih raziskovalnih institucij, na katere se sklicuje evropska komisija, napovedujejo, da se bo z njim zagnala gospodarska rast v EU, povečal BDP, povečali pa naj bi se tudi dohodki gospodinjstev.