Poslanci odločili, da referenduma o obrambi ne bo, Radio Študent se bo zato obrnil na Ustavno sodišče 

Na Radiu Študen (RŠ)t bodo po današnji odločitvi Državnega zbora (DZ), da se zavrne razpis referenduma o dopolnjenem zakonu o obrambi, razmislili o možnosti ustavnega izpodbijanja tega sklepa poslancev, je za STA pojasnila odgovorna urednica RŠ Martina Dervarič. Ne glede na njihov morebitni uspeh na sodišču pa želijo javnosti pojasniti pomen sprememb zakona. DZ je na današnji izredni seji namreč ugotovil, da razpis referenduma o dopolnitvi zakona o obrambi, ki vojski podeljuje dodatna pooblastila, ni dopusten. S tem se zaustavlja zbiranje podpisov volivcev za podporo zahtevi za razpis referenduma, ki se je začelo v ponedeljek, zbrati pa bi jih morali 40.000.

Martina Dervarič je pojasnila, da s kampanjo sploh še niso konkretno začeli, a jih današnja odločitev DZ (tudi v primeru, če bo obveljala na ustavnem sodišču) ne bo ustavila pri tem, da bi javnosti razložili, kaj zakonska sprememba prinaša. Po njenih besedah je tematika dokaj obširna, o njej pa je obveščenih premalo ljudi, zato se je treba o tej zadevi pogovarjati.

Po tem, ko je DZ kmalu po začetku "drugega begunskega vala" sprejel dopolnitev zakona, so pobudniki referenduma v DZ vložili več kot 3.000 podpisov državljanov za začetek zbiranja podpisov za zahtevo o razpisu referenduma. Predsednik DZ Milan Brglez je nato določil, da se bodo podpisi zbirali med 2. novembrom in 6. decembrom. Zbiranje podpisov je sicer že steklo, zdaj pa je zaustavljeno.

Pobudniki referenduma menijo, da dopolnitve zakona niso potrebne, saj da "že veljavni zakon o obrambi omogoča, da je Slovenska vojska (SV) v izjemnih primerih na meji prisotna". Menijo tudi, da se z dopolnjenim zakonom uvaja militarizacijo, saj se omogoča dodatne zlorabe. Z dopolnjevanjem zakona se tudi straši prebivalstvo, "begunski val" pa je humanitarna in ne varnostna kriza, poudarjajo.