Militarizacija / Varuhi meje
Kako so slovenski politiki iz države naredili histerično vojno območje in uvedli ukrepe, ki jih nimata ne Nemčija in ne Avstrija
Na dan, ko je slovenska vlada sprejela sklepe »za obvladovanje migracijskih tokov«, kar je le evfemizem za postavljanje zidu, so v Berlinu obeležili 26. obletnico padca Berlinskega zidu. (Na fotografiji postavljanje žičnate ograje na slovensko-hrvaški meji pri mejnem prehodu Gibina v občini Razkrižje)
© Borut Krajnc
Številka 5044-3 danes ne pomeni veliko, a gre za pomembno podrobnost iz osamosvojitvenega časa. Tako je bil oštevilčen strogo zaupen dokument, povelje generala podpolkovnika Svetozarja Višnjića, v tistih jugoslovanskih časih poveljnika 5. vojnega območja, ki je vključevalo republiko Slovenijo. V strogem zaupnem povelju je general januarja 1988 poostril bojno pripravljenost enot Jugoslovanske ljudske armade in med drugim zaukazal, da morajo napisati »posebno politično-varnostno oceno za svoje področje odgovornosti, v kateri je potrebno registrirati in analizirati mogoča žarišča in pojave sovražnega delovanja, rušilnih in mirnih demonstracij, s ciljem, da enota ne bi bila varnostno presenečena in borbeno ogrožena«. Z drugimi besedami, tedanja JLA se je pripravljala na spopad v Sloveniji, tudi na uporabo vojske v primeru množičnih demonstracij civilistov. Del zaupnega dokument s številko 5044-3 je prekopiral praporščak Ivan Borštner, kopijo je izročil Davidu Tasiću, ta jo je dal Janezu Janši. Višnjićev dokument 5044-3 je pomenil začetek zgodbe o četverici.