MLADINA Trgovina

IZAK KOŠIR

23. 11. 2015  |  Družba

69 odstotkov transspolnih oseb v Sloveniji je že doživelo diskriminacijo 

Anja Koletnik, TransAkcija/TransMisija

Anja Koletnik, TransAkcija/TransMisija
© Jože Suhadolnik

Pred dobrim tednom je slovar angleškega jezika Collins objavil podatek, da je beseda transgender ena izmed besed leta 2015. Uporaba besede se je v tekočem letu namreč povišala za več kot sto odstotkov. Po mnenju Anje Koletnik iz Zavoda TransAkcija je bila tudi v slovenščini beseda transspolnost letos najbrž uporabljena pogosteje kot kadarkoli prej, čeprav za to ni na voljo uradne statistike. Pred nekaj dnevi se je v Ljubljani zaključilo že drugo strokovno srečanje TransMisija II, ki je lani postavila temelje za razvoj aktivizma na področju transspolnosti. A čeprav se zdi, da transspolnost ni več tabu in da se stvari premikajo na bolje, je pri nas in po svetu še vedno prisotna diskriminacija.

Osebni okoliščini spolne identitete in spolnega izraza sta bili prepoznani kot relevantni za vključitev v protidiskriminacijsko zakonodajo. Tako je tudi Mestna občina Ljubljana (MOL) sledila smernicam tujine in je aktivnostim ob Mednarodnem dnevu boja proti homofobiji in transfobiji, IDAHO dodala črko T. V zadnjem času pa so številne slovenske nevladne organizacije in iniciative izkazale solidarnost s transspolnimi osebami in tematikami – denimo Mesto žensk, Rdeče zore, Zavod Open in Pritličje, Čajanka z Roso, Klub Tiffany, društva Appareo, Parada ponosa, SOS telefon in Društvo za nenasilno komunikacijo, Mirovni inštitut in razne fakultete Univerze v Ljubljani. Na zadnji paradi ponosa v Ljubljani je bilo tudi moč videti celo dve zastavi transspolnega ponosa, Festival slovenskega filma (FSF) pa je gostil film Božja Napaka – iskreno pripoved Salome.

V ZDA in po svetu navdušuje televizijska serija Transparent, kjer oče v družini prihaja v stik s svojo identiteto kot transseksualka, zdi pa se, da je vedno več sprejemanja transspolnih oseb tudi na slovenski televiziji, saj je na podlagi glasovanja občinstva v zadnjem resničnostnem šovu Big Brother zmagala Pia, transseksualna ženska. Transspolne osebe so se nasploh začele vse pogosteje pojavljati v medijih, v svetovnem merilu je bila najbolj izpostavljena transformacija Caitlyn Jenner, ki je celo krasila naslovnico revije Vanity Fair, ki je obkrožila svet in splet. Manj znano dejstvo pa je, da je bila pri nas izvedena prva večja raziskava o transspolnosti z naslovom Potrebe transspolnih oseb v Sloveniji.

"Omeniti moramo tudi ogromno nerazumevanja, nespoštovanja, diskriminacije in nasilja, ki smo jim izpostavljene transspolne osebe. Število poročanih umorov transspolnih oseb, ki ga vodi krovna organizacija za tematike transspolnosti Transgender Europe, je narastlo; lani je bilo poročanih umorov 226, letos 271. Raziskava Potrebe transspolnih oseb v Sloveniji (2015), v kateri je sodelovalo 65 transspolnih oseb, starih med 15 in 63 let, je pokazala, da le 25 odstotkov transspolnih oseb čuti sprejemanje njihove spolne identitete v ožjem družinskem krogu, 69 odstotkov pa jih je zaradi svoje spolne identitete doživelo diskriminacijo, posmeh, zlorabo, nasilje negativne izkušnje v vsakdanjem življenju," pojasnjuje Anja Koletnik.

Na nedavni TransMisiji so udeleženci prišli do številnih zaključkov. Zavzemati se bo potrebno za ureditev pravnega priznanja spola osnovanega na samoidentifikaciji oseb in brez pogoja pridobitve medicinske diagnoze ali diagnoze motnje duševnega zdravja. V predlogu krovnega zakona proti diskriminaciji sta eksplicitno omenjeni osebni okoliščini spolne identitete in spolnega izraza, zato se bodo trudili poskrbeti, da se bosta ti dve osebni okoliščini upoštevani tudi pri drugi zakonodaji, denimo delovni.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.