Islamska država je prvo teroristično podjetje v zgodovini

Islamska država je 31. marca 2014 objavila svojo zadnjo bilanco. Na 400 straneh je računovodsko natančno opisano število bomb, ki so jih njeni pripadniki nastavili, koliko ljudi so ustrelili, koliko samomorilskih atentatorjev se je razstrelilo. Število ubojev so v primerjavi z letom prej skoraj podvojili, tudi finančni podatki Islamske države so odlični. Glavno sporočilo islamistov v tej bilanci je po poročanju Lukasa Koschnitzkeja v Die Zeit, da rastejo in so dobri v tem, kar počnejo.

Islamska država tako ne izstopa le po brutalnosti, tudi njene gospodarske strukture so edinstvene. Pojavili so se že grafični prikazi, natančni seznami o prihodkih in odhodkih, tudi obračuni plač njenih borcev. »Islamska država je vodena kot običajno podjetje,« razlaga Louise Shelley, raziskovalka terorizma na univerzi George Mason v Virginiji. Tako je iz mreže radikalnih islamistov nastal prvi teroristični koncern v zgodovini.

V primerjavi z drugimi podjetji je o denarnih tokovih Islamske države sicer malo znanega. Po podatkih delovne skupine za ukrepe proti pranju denarja, ki deluje v okviru OECD, izvirajo prihodki Islamske države v glavnem iz treh virov, njen donos pa se zelo spreminja glede na to, koliko ozemlja zasedajo.

Največ prihodka Islamska država ustvari z gospodarskim izkoriščanjem območij, ki jih zasede, saj njeni pripadniki ropajo bančne račune, izkoriščajo in prodajajo nafto, pobirajo davke od ljudi na zasedenih ozemljih. Drugi največji vir dohodka so odkupnine za zajete talce, zato te vse bolj izbirajo glede na potni list. Ker vladi ZDA in Kanade za svoje zajete državljane ne plačujejo tako rekoč nič odkupnine, so zlasti Evropejci priljubljena tarča islamistov. Na leto naj bi z odkupninami zaslužili skoraj 120 milijonov evrov. Tretji vir za financiranje Islamske države so donacije, ki jih v glavnem nakazujejo podjetja in nevladne organizacije z zapleteno strukturo. Med donatorji naj bi bili bogati poslovneži in organizacije iz Savdske Arabije, držav na območju Perzijskega zaliva in Katarja.

Louise Shelley ugotavlja, da je glavni vir prihodkov Islamske države še vedno nafta v Iraku in Siriji, s prodajo katere zasluži milijone dolarjev. Lani naj bi s prodajo nafte na dan zaslužila 2,5 milijona evrov na dan, potem so zlasti ZDA začele bombardirati naftna polja pod njenim nadzorom, zato so ti prihodki začeli padati. A zdaj naj bi spet rasli. Luay al-Khatteeb, direktor Iraškega inštituta za energijo v Londonu, ocenjuje, da islamisti zdaj na dan pridobijo do 40 tisoč sodov nafte. Od tega večino prodajo na »lokalnem trgu« Iraka in Sirije, kjer nastopajo kot monopolisti, saj so prejšnji lastniki teh polj bodisi zbežali, bili ubiti ali so se podredili Islamski državi. Celo sirski uporniki so tako prisiljeni, da gorivo kupujejo prek posrednikov Islamske države. Če ta za sod nafte dobi 30 evrov, z njo na dan zasluži 1,4 milijona evrov.

Struktura Islamske države sicer ustreza kriminalnemu podjetju, a nekateri viri njenih prihodkov so kljub temu državni. V svojem kalifatu obdavči tako rekoč vse: ima neke vrste davek na dodano vrednost za vse kupljene dobrine, davek od prihodka v višini 15 odstotkov »za socialne in javne namene«, pobira pristojbine za uporabo cest in bančnih avtomatov. Nemuslimani morajo plačati neke vrste davek za varnost. Lani naj bi Islamska država z davki in pristojbinami zaslužila slabih 340 milijonov evrov.

Med izdatki Islamske države so stroški terorističnih napadov zelo nizka postavka. Louise Shelley razlaga, da ti napadi niso vprašanje denarja, ampak vprašanje organizacije in komunikacije. Celo pri izvedbi napadov islamisti uporabljajo gospodarsko kalkulacijo, ki je, da skušajo čim večjo škodo povzročiti s čim nižjimi stroški.

Večino denarja Islamska država porabi za plače svojih bojevnikov. OECD ocenjuje, da 30 tisoč do 40 tisoč bojevnikov na mesec dobi plačo v višini 470 evrov. Za plače Islamska država na mesec tako nameni med 14 in 18 milijonov evrov.