Izjava članov in članic Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v zvezi z razpravo o referendumu

doc. dr. Eva Boštjančič, red. prof. dr. Valentin Bucik, asist. dr. Sana Čoderl Dobnik, doc. dr. Urška Fekonja Peklaj, Tina Golob, red. prof. dr. Darja Kobal Grum, Katarina Kocbek, Nives Kolarič, asist. dr. Luka Komidar, asist. dr. Renata Marčič, red. prof. dr. Ljubica Marjanovič Umek, red. prof. dr. Vlado Miheljak, red. prof. dr. Sonja Pečjak, izr. prof . dr. Anja Podlesek, asist. Vida Ana Politakis, Mojca Poredoš, MR, izr. prof. dr. Melita Puklek Levpušček, izr. prof. dr. Grega Repovš, asist. Anka Slana, izr. prof. dr. Matija Svetina, red. prof. dr. Maja Zupančič, doc. dr. Gregor Žvelc
Izjavi se pridružujejo tudi našteti člani in članice oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru in oddelka za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani:
red. prof. dr. Karin Bakračevič Vukman, asist. Marina Horvat, izr. prof. dr. Katja Košir, doc. dr. Bojan Musil, asist. Anja Pahor, doc. dr. Sara Tement, Urša Černič, asist. dr. Katja Jeznik, izr. prof. dr. Sabina Jelenc Krašovec, doc. dr. Andreja Hočevar, red. prof. dr. Robi Kroflič, red. prof. dr. Mojca Kovač Šebart, red. prof. dr. Sonja Kump, doc. dr. Nives Ličen, asist. Danijela Makovec Radovan, doc. dr. Jasna Mažgon, doc. dr. Petra Mrvar, red. prof. dr. Janko Muršak, asist. dr. Vesna Podgornik, Nevenka Princes, izr. prof. dr. Marko Radovan, izr. prof. dr. Klara Skubic Ermenc, izr. prof. dr. Damijan Štefanc, izr. prof. dr. Barbara Šteh, asist. dr. Marjeta Šarič, Tanja Šulak, izr. prof.dr. Tadej Vidmar

MLADINA, št. 49, 4. 12. 2015

Podpisani člani in članice Sveta oddelka za psihologijo FF UL izražamo podporo ZZZDR, ki zakonsko zvezo opredeljuje kot skupnost dveh oseb ter tako prinaša enake pravne, ekonomske in socialne posledice za istospolne partnerske skupnosti kot jih ima zakonska zveza ali zunajzakonska skupnost dveh oseb različnega spola. ZZZDR po našem mnenju tako ureja položaj istospolnih partnerjev, ki živijo v tovrstnih skupnostih, vendar so zaradi svoje spolne usmerjenosti brez ustrezne pravne ureditve obravnavani diskriminatorno in nepravično. Rešitev, ki jo zakona prinaša, prispeva k večji ekonomski in socialni varnosti ter tudi večjemu psihosocialnemu blagostanju skupine ljudi, ki je pogosto, tudi javno in s strani različnih političnih in socialnih skupin, neenakopravno obravnavana. Poleg tega, da zakon zagotavlja enako obravnavno raznospolnih in istospolnih parov, hkrati ureja tudi pravice in položaj otrok, ki že sedaj živijo v skupnostih istospolnih partnerjev. Ugotovitve številnih psiholoških raziskav zadnjih štirideset let kažejo, da pogoje za zdrav psihološki razvoj otroka enako učinkovito kot tradicionalne družine zagotavljajo tudi družine z enim staršem, dopolnjene družine, razširjene družine in družine z istospolno usmerjenima staršema. Spolna usmerjenost staršev nima pomembnega učinka na otrokov razvoj, pri otrocih iz istospolnih družin raziskave niso ugotovile pogostejših duševnih motenj ali drugih psihosocialnih težav. Prav tako za otroke z istospolno usmerjenima staršema ne obstaja večja verjetnost, da bi bili istospolno usmerjeni ali da bi imeli težave s spolno identiteto. Izsledki opravljenih psiholoških raziskav izpostavljajo pomen drugih psiholoških dejavnikov družine za otrokov razvoj, kot so občutljivost, skrb, toplina in odzivnost staršev na otrokove potrebe, ki zagotavljajo vzpostavljanje varne navezanosti otroka na starše; pozitivni medosebni odnosi med člani družine; nudenje ustreznih spodbud otrokovemu razvoju. Zato razumemo omenjeno zakonsko ureditev kot pozitiven družbeni dejavnik, ki prispeva k večjemu občutku varnosti, vključenosti in sprejetosti tako parov kot tudi otrok, ki živijo v istospolnih partnerskih skupnostih, ali ki živijo v družinah z enim staršem, dopolnjenih družinah ali razširjenih družinah.

ZZZDR, ki uvaja možnost sklenitve zakonske zveze za pare istega spola ter jim s tem prinaša enake pravice in dolžnosti kot raznospolnim parom, vidimo kot pomemben korak k družbi, ki vključuje in ne izključuje ter enakopravno in pravično obravnava različne posameznice in posameznike ter skupine in tako dolgoročno prispeva k zmanjševanju nestrpnosti in socialne diskriminacije.

Draga bralka, dragi bralec. Kdor želi danes ohraniti trezno glavo, mora imeti dostop do kakovostnih informacij.
Svet je, žal, nasičen z informacijskim šumom, dobre in premišljene analize, komentarji, recenzije in napovedi pa so v Mladini dostopni zgolj naročnikom. Ta prispevek smo za vas izjemoma odklenili.
Naredite tudi vi kaj zase, postanite naš naročnik in preizkusite Mladinin učinek.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek: