Anže Lebinger

 |  Politika

Tudi Grki o istospolnih zakonskih zvezah

Desetletja kampanj so bila potrebna, toda tudi grškemu parlamentu je končno uspelo narediti prve prave korake na težki poti k uzakonitvi istospolnih porok. Predlog je v državi, ki je vseskozi gladko zavračala priznanje te pravice istospolno usmerjenim, tudi sedaj tarča silovitih pritiskov grške pravoslavne cerkve. Škof Ambrosios of Kalavryta vernike poziva s sovražnim govorom, naj zavrnejo podelitev pravice gejem. Prav tako je sovražno govoril o ateistih, za kar je bil deležen številnih kritik (grške) javnosti.

Parlamentarni odbor je začel razpravo o zakonu dve leti po tem, ko je bila Grčija finančno kaznovana s strani Evropskega sodišča za človekove pravice, ker ni zagotovila dodatnih pravic in ni uredila položaja izvenzakonske skupnosti, ko govorimo o gejih in lezbijkah.

V času vlade Aleksisa Ciprasa je postala LGBT skupnost bolj vidna, toda kljub temu je videti, da bo za ureditev in popravo preteklih krivic potrebnega še kar nekaj časa. Vlada Ciprasa je v koaliciji z desničarsko stranko Neodvisni Grki, ki s homofobnimi pogledi, ki sicer prihajajo tudi iz levega jedra stranke, upočasnjujejo napredek. Grčija ostaja po Latviji zadnja država EU, ki še ni uredila statusa istospolnih izvenzakonskih zvez, za Guardian poroča Helena Smith.

Čeprav zakon podeljuje iste pravice glede dedovanja in možnosti skupne davčne napovedi, organizatorji kampanje menijo, da to še ni dovolj. »Zakon ne zagotavlja enakosti pred zakonom, še posebej glede posvojitev in skrbništva,« meni LGBT zagovornik Leo Kalovyrnas. »Politiki v naši državi se skrivajo za cerkvijo, toda mnogi so tudi sami homofobi.« V takšnem okolju se iz političnih krogov še vedno sliši, da predstavljajo zakonske zveze med osebama istega spola nevarnost za narod, ki spoštuje svojo tradicijo.

Kljub temu je moč pričakovati, da bo zakon sprejet, in sicer s pomočjo levosredinskega dela opozicije. Zagovorniki pravic gejev in lezbijk pa so že napovedali, da bodo tožili škofa zaradi sovražnega govora, ki ga je izrazil na spletu.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.