Referendum: svoj glas oddalo že 6.514 ljudi, nova anketa pa že skoraj izenačila tabora ZA in PROTI

Prvi dan predčasnega glasovanja na referendumu o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) je izkoristilo 6.514 volivk in volivcev oziroma 0,38 odstotka vseh volilnih upravičencev. Na referendumu o družinskem zakoniku leta 2012 je prvi dan predčasno glasovalo 3.735 volivcev. Sodeč po najnovejši anketi, naj bi se referenduma udeležilo 43 odstotkov vseh vprašanih , kar je nadpovprečno visoko število, razmerje med ZA in PROTI pa je še vedno zelo tesno oziroma razdeljeno skoraj na polovico. Izenačitev pravic podpirajo podporniki ZL, SMC, SD, ljudje z visokošolsko izobrazbo, mlajši in ljudje v večjih mestih, nasprotujejo pa ji podporniki SDS, starejši volivci, ljudje z osnovnošolsko izobrazbo in prebivalci podeželja. 

Predčasno glasovanje na referendumu o noveli zakona o zakonski zvezi, ki bo sicer v nedeljo (2o. decembra), se je začelo v torek in bo potekalo do jutri. Predčasno je mogoče glasovati od 7. do 19. ure na sedežih okrajnih volilnih komisij ter na tistih upravnih enotah, kjer okrajne volilne komisije sicer nimajo sedeža, to so Cerknica, Dravograd in Metlika.

Okrajne volilne komisije v teh dneh volivcem pošiljajo obvestila o volišču, kamor so vpisani v volilni imenik, obvestila bodo vsi prejeli najpozneje do sobote. Predčasnega glasovanje se lahko udeležite tudi, če obvestila še niste prejeli, svojo istovetnost pa morate v vsakem primeru izkazati z osebnim dokumentom. Predčasno glasovanje sicer poteka na enak način, kot bo na dan referenduma, volivci obkrožijo ZA ali PROTI. 

Zadnja anketa časnika Delo (potekala je med 7. in 10. decembrom na vzorcu 600 ljudi), ki je bila objavljena danes, je pokazala, da je med tistimi, ki bi se odpravili na volišča, zgolj malenkost več nasprotnikov zakona kot njegovih podpornikov. Pomembno vlogo bo torej imela tudi volilna udeležba. 

Sodeč po Delovi anketi, je med tistimi, ki bi se zagotovo udeležili referenduma, 47 odstotkov nasprotnikov izenačitve pravic, 45 odstotkov jih zakon podpira, osem odstotkov pa je še neopredeljenih.

Ob vprašanju vsem anketirancem, ali so za izenačitev pravic istospolnih s heterospolnimi pari, pa izenačitev pravic podpira 43 odstotkov vprašanih (novembra jih je bilo za odstotek man). Izenačitve ne podpira 40 odstotkov vprašanih (novembra je bilo takih za odstotek več), neopredeljenih pa je bilo v obeh mesecih 17 odstotkov vprašanih. Sodeč po tej anketi zakon na referendumu ne bi dobil podpore, ker štejejo le glasovi volivcev, ki bi se referenduma res udeležili.

Če je verjeti anketam, je razlika med nasprotnima taboroma minimalna, zato lahko v nedeljo pričakujemo tesen izid. Kot so pokazale že izkušnje v preteklosti, volilne udeležbe ni mogoče napovedati, v Delovi anketi je sicer 43 odstotkov vprašanih odgovorilo, da se bo referenduma zagotovo udeležilo, kar je glede na prejšnje referendume zelo visok odstotek.

Za primerjavo vzemimo referenduma o družinskem zakoniku, ki se ga je 25. marca 2012 udeležilo 30,31 odstotka vseh volivcev. 

Motiviranost za odhod na volišča po strankarskih preferencah kaže, da so "močno nadpovprečno" motivirani simpatizerji Združene levice (ZL) in NSi. Kar 74 odstotkov oziroma 72 odstotkov podpornikov teh dveh strank, se je izreklo, da se bodo referenduma udeležili. Nadpovprečno motivirani volivci so tudi podporniki SDS in SD, podpovprečno pa volivci SMC. Referenduma se nameravajo udeležiti zlasti prebivalci z visokošolsko izobrazbo, prebivalci manjših mest in ženske.

Izenačitev pravic podpirajo podporniki ZL, SMC, SD, ljudje z visokošolsko izobrazbo, mlajši (od 26 do 35 let) in ljudje v večjih mestih. Izenačitvi pravic nasprotujejo podporniki SDS, starejši volivci (od 56 do 65 let), ljudje z osnovnošolsko izobrazbo in prebivalci podeželja. Precej jasna je torej ločnica pri razmerjih levo-desno, mlajši-starejši, urbano-podeželje, visoka-nizka izobrazba. 

Morda je vredno omeniti tudi dejstvo, da je bila anketa izvedena pred televizijskim soočenjem na TV Slovenija, ki je sodeč po odzivih na družabnih omrežjih spreobrnil marsikatero mnenje, predvsem zaradi slabe pripravljenosti in pomanjkanja argumentov in verodostojnih virov v taboru PROTI.

Da bi bil zakon tudi zavrnjen pa mora biti proti mora vsaj petina vseh volivcev, ne zgolj večina na referendumu, to pa je okoli 340.000 glasov.