Igor Mekina

 |  Svet

Druga plat prvih volitev žensk v Savdski Arabiji

Prve lokalne volitve, na katerih so sodelovale Savdijke, so bile v večini vodilnih medijev opisane kot velik uspeh. Tako za Savdijke, ki so prvič volile, kot za državo. V Savdski Arabiji je namreč pred štirimi leti sedaj že preminuli kralj Abdulah ženskam podelil volilno pravico. V resnici pa je zadeva precej drugačna. V Centru za demokracijo in človekove pravice v Savdski Arabiji so še septembra letos pričakovali, da bo volilno pravico izkoristilo najmanj 60 do 70 odstotkov žensk, čeprav med kampanjo niso smele uporabljati svojih fotografij, na dan volitev pa so bile volilne kabine ločene tudi glede na spol. V resnici pa jih je volilo manj kot odstotek.

Največja država na svetu brez reke, katere cikcakaste meje so menda rezultat »tekočih« kosil Winstona Churchilla v njegovih mladih letih, kljub temu ostaja vplivna oblikovalka mednarodnih odnosov. To je država, v kateri danes živi okoli 28 milijonov prebivalcev, kjer dnevno prodajo 100 kamel, in v povprečju izvršijo eno smrtno kazen na dan. Vendar ima kljub temu še vedno največje naftne rezerve na svetu. Naftno polje v Ghawarju bi lahko z nafto napolnilo 4.770.897 olimpijskih bazenov, z nafto pa država zasluži do 45 odstotkov bruto družbenega proizvoda. Kmalu bo v njej stal najvišji nebotičnik na svetu, in sicer kilometer visok nebotičnik Stolp Džede, in čeprav zaradi nizkih cen nafte savdski proračun trpi, prebivalci zaradi ogromnih deviznih rezerv države pomanjkanja ne čutijo, kraljevina pa se na zunaj zdi še zmeraj trdna.

Kljub temu je z nafto bogata država, v kateri vlada kralj še vedno avtokratska država, v kateri so predvsem ženske, pa tudi številne druge manjšine, soočene s številnimi omejitvami. Savdska Arabija je še vedno edina država na svetu, kjer ženskam ni dovoljeno voziti. Uradne prepovedi sicer ni, toda dovoljenja za vožnjo pristojni organi izdajajo samo moškim. Verska pravila, ki imajo moč zakona, jim omejujejo tudi druge človekove pravice, na primer do gibanja, izobraževanja in podobno. Na vse to opozarja Medea Benjamin v Counterpunchu.

Pristojnosti občinskih svetov, za katere so kandidirale ženske na zadnjih lokalnih volitvah, so zelo omejene. Občinski sveti zgolj potrjujejo letni proračun, predlagajo predpise ter nadzorujejo mestne in razvojne projekte. Tudi v njih je tretjina članov imenovanih, ne pa izvoljenih. Vse to tudi v ničemer ne vpliva na spremembo sistema v državi. Država ostaja monarhija, njen vladar je vedno moški, ki svoj položaj dobiva po nasledstvu. Kralj imenuje vse uradnike, ministre in guvernerje. Posvetovalni svet je 150-člansko telo, ki kralju z nasveti samo pomaga pri vladanju, člani pa so prav tako imenovani in ne izvoljeni. Volitve žensk v občinske svete so v številnih državah napačno razumeli kot volitve v zakonodajno telo, vendar to seveda ni res. Edina avtoriteta, ki jo imajo ta telesa, je odločanje o lokalnih uslugah, pobiranju smeti, urejanju parkov, cest in podobno. Na zadnjih volitvah so sicer prvič smele sodelovati ženske, pa tudi moški so pred tem imeli samo dvakrat priložnost, da volijo.

Mediji so zato pozabili poročati predvsem o skriti plati omenjenih volitev. Na prvem mestu to velja za zelo majhno udeležbo na teh »zgodovinskih« volitvah. Udeležilo se jih je namreč manj kot 10 odstotkov vseh volivcev in med njimi manj kot en odstotek savdijskih žensk. Zato tudi ni nenavadno, da je na 2106 sedežev, ki so bilo na voljo ob volitvah, bilo izvoljenih manj kot en odstotek žensk. Namesto obširnih intervjujev z nekaterimi izbranim izvoljenkami bi bilo zato bolj prav, če bi se zastavilo vprašanje, zakaj 99 odstotkov žensk ni želelo glasovati ? Verjetno bi novinarji izvedeli, da zato, ker mnoge med njimi menijo, da imajo občinski sveti tako malo moči, da ta napor ni vreden truda. Nekatere ženske pa so tudi odkrito bojkotirale volitve. »Le kako bi lahko bile izvoljene, če pa ne smemo voziti, če ne moremo dobiti skrbništva nad lastnimi otroci in če niso rešena tako številna vprašanja našega vsakdanjega življenja? V tej državi so ženske samo polovični državljani. Mislim, da bi morali spremeniti celoten sistem,« opozarja univerzitetna profesorica Aziza al Jusef, ena od redkih žensk, ki si v državi z zelo omejeno svobodo govora upa na glas povedati to, kar si misli velika večina žensk v državi.

V savdskem sistemu se ženske obravnavajo kot opravilno nesposobna bitja. Ne morejo se poročiti brez dovoljenja njihovih »zaščitnikov« in za razliko od moških nimajo pravice do zahteve za ločitev. Pogosto so žrtve diskriminacije pri dodeljevanju otrok. Iz zapora ne morejo biti izpuščene brez varuhov, in če nihče ne pride po njih, ostanejo v zaporih. Šolanje zahteva dovoljenje varuha, v državi pa je dovoljeno poročanje otrok, tudi deklet mlajših od 15 let, katerih poroke dogovarjajo družinski poglavarji. Član najvišjega verskega sveta v državi dr. Salih bin Favzan pa je že večkrat poudaril, da je dekleta mogoče poročiti, »tudi ko so še v zibelki.« Vse šole v tej državi so ločene po spolu, še huje pa je na delovnih mestih, kajti čeprav je na fakultetah že 60 odstotkov žensk, jih je zaposlenih samo 20 odstotkov. V podjetjih pri zaposlitvah zahtevajo dovoljenje varuhov, najpogosteje pa so zaposlene le v »ženskam primernih« poklicih, na primer v bolnišnicah. Država predpisuje tudi način oblačenja, na javnih mestih pa si morajo ženske prekrivati lase, obraz in praktično celotno telo. Savdska Arabija ostaja edina država, kjer ženske ne morejo voziti in v tem pogledu so celo najbolj radikalne interpretacije islama s strani fanatikov ISIS-a bolj »liberalne« od Savdske Arabije. Ženske, ki kljub temu vozijo pa čakajo zaporne kazni. Zadnje volitve so bile zato precej manjši korak naprej za ženske v Savdski Arabiji, kot bi to lahko sklepali na podlagi udarnih poročil večine svetovnih elektronskih medijev.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.