Volitve v Španiji – Podemos z 20 odstotki glasov

Španci so na parlamentarnih volitvah minulo nedeljo zavrnili dvostrankarski sistem, v katerem sta se zadnjih trideset let na oblasti izmenjavali Ljudska stranka (PP) in Socialisti (PSOE). Ljudska stranka Mariana Rajoya je namreč dobila le 28,72 odstotka glasov, Socialisti 22 odstotkov, razmerja v španski politiki pa sta dodobra premešala novolevičarski Podemos (Zmoremo), ki je dobil kar 20,66 odstotkov glasov in desnoliberalni Ciudadanos (Državljani) z 13,93 odstotka glasov.

Čeprav se Španija ponaša z zavidljivo 3-odstotno gospodarsko rastjo so volivci zavrnili največji stranki, torej dvostrankarski sistem, saj nobeni niso dodelili dovolj glasov za sestavo vlade. V predvolilni kampanji je bila sicer v ospredju nezaposlenost, ki dosega še zmeraj več kot 20 odstotkov. Najbolj prizadeti so mladi in izobraženi, saj jih je ker polovica brez dela. Ob nezaposlenosti je bila med dominantnimi temami pred volitvami še korupcija, ki ji največji stranki ne zmoreta narediti konca in zahteve katalonske politike za samostojnost Katalonije. Vse relevantne politične sile zunaj Katalonije nasprotujejo odcepitvi, le Podemos je do tega problema obzirnejši in zagovarja demokratično soočanje mnenj in odcepitev z nekaterimi pridržki. Podemos, sestrska stranka naše Združene levice, je očitno uspešno nagovoril volivce in dobil največ glasov v Kataloniji, v španskem glavnem mestu Madridu pa je zasedel drugo mesto. »Veliko ljudi ne zaupa več tradicionalnim strankam. To je konec dvostrankarskega sistema,« je dejal Inigo Errejon, namestnik vodje Podemosa. Dobre rezultate Podemosa je pozdravil tudi Aleksis Cipras, vodja Sirize in grški premier, ki je opozoril, da je bila politika »radikalnega varčevanja poražena, kar je spoznala tudi Evropa, ki se spreminja«.

Zaradi volilnih rezultatov španskih političnih strank so se njihovi voditelji znašli v zagati, saj nobena stranka, in tudi ne politični blok, čeprav na volitvah niso nastopale koalicije strank, nima dovolj poslancev za oblikovanje vlade. Največ poslanskih mest v 350-članskem španskem parlamentu ima Ljudska stranka (123), ki pa je v primerjavi s prejšnjimi volitvami izgubila 60 sedežev, sledijo ji Socialisti (90), ki so tudi ob 20 sedežev, Podemos (69), Ciudadanos (40), regionalne in druge stranke (26) ter Združena levica (2). Španski kralj Felipe VI bo imenoval mandatarja vlade šele po 13. januarju. Dotlej bosta ljudski Mariano Rajoy in socialist Pedro Sanchez nabirala glasove med izvoljenimi poslanci za podporo. Analitiki BBC-ja vidijo tri možnosti za oblikovanje nove vlade: Velika koalicija med Ljudsko stranko in Socialisti je možna, vendar analitiki ne izključujejo tudi možnosti za povezavo socialistov s Podemosom in Ciudadanosom, ali namesto slednje s poslanci regionalnih strank, zlasti s Katalonci, kar bi jim lahko prineslo 176 glasov za izvolitev mandatarja in nato vlade.

Kakorkoli že, nova politična sila na španskem prizorišču je Podemos, stranka nove levice, ki jo vodi Pablo Iglesias, oster kritik ljudske stranke in socialistov, ki se je sicer v zadnjem času nekoliko umiril v svojem radikalizmu, kot da bi po dogajanju v Grčiji sprevidel, da to ni prava pot za izhod Španije iz težkih gospodarskih in socialnih razmer.