Izak Košir

 |  Družba

Bodeča žica že pod vodo, pozivi za odstranitev ograje se stopnjujejo

Bodeča žica pod vodo v reki Kolpi.

Bodeča žica pod vodo v reki Kolpi.
© Puntarji Slovenije

Domačini so opozarjali in zgodilo se je prav to. Bodeča žica je pod vodo, natančneje v Kolpi. Kot kaže se bo spustila na vse več mestih in se zapletla v strugo reke. Prebivalci obmejhnih krajev opozarjajo, da bodo žici sledili vejevje, živali in rastline. Domačini dodajajo, da bo Kolpa "zaradi takšnih zajezitev poplavno ogrožala hiše ob bregu, po koncu zime pa utegnejo gnijoči ostanki ogroziti zdravje prebivalstva". Za odstranitev žičnate ograje se je zavzelo tudi 38 kulturnikov, komentatorjev in politikov, ki je svoje nestrinjanje z ograjevanjem izrazilo v javnem pismu, naslovljenem Cerarjeva žičnata ograja mora pasti.

Vidnejši podpisniki so Dušan Plut, Boris Vezjak, Violeta Tomič, Matjaž Hanžek, Darko Štrajn, Andrej Rozman - Roza, Vlado Miheljak in Jože Pirjevec, med drugim pa so zapisali, da nas želi velik del politike prepričati, da je žičnata ograja na meji naše države nekakšna nujnost, ki jo terja od nas Evropa. Za postavitev ograje so okrivili Evropsko unijo (EU), za katero trdijo, da je ograjevanje takorekoč odredila. Zgroženi ugotavljajo, da ne zna Sloveniji nihče pojasniti, kateri evropski organ je to odločil in s katerim pravnim aktom je bila odločitev naložena ter ali je naša država to sploh dolžna izvajati.

Vladajoči politiki očita, da ima ekonomski interes biti všečna velikim evropskim državam, hkrati pa se sprašujejo, kakšno zvezo ima bodeča ograja na primer z interesom Volkswagna. In zakaj bi zaradi ograje Renault nehal proizvajati avtomobile v Novem mestu, zakaj bi Evropa zaprla vrata našim zdravnikom in Avstrija nehala poceni kupovati našo hlodovino? "Zagovorniki slovenskega javnega interesa nam še manj pojasnijo, zakaj bi BMW ali Mercedes nehala prodajati Slovencem svoje drage avtomobile ali zakaj bi Italijani in Angleži, Nemci in Avstrijci nehali kot turisti obiskovati Slovenijo in uživati v čudoviti naravi. Tudi ni mogoče razbrati, zakaj bi avstrijski Spar in Hofer, nemški Lidl ali francoski E.Leclerc zaprli svoje veleblagovnice v Sloveniji, če naša država ne bi imela bodeče ograje na hrvaški meji," dodajajo.

Radenci ...

Radenci ...
© Tine Lindič

Podpisniki menijo, da akt, ki bi ga morali v Sloveniji izvršiti, če bi želeli ostati znotraj EU, ne obstaja: "Nobenega razloga ni, da se predsednik vlade ne bi skliceval nanj, če bi obstajal, saj bi tako zlahka utemeljil ograjevanje, ki ga zagovarja. Vendar tega ne stori. Še več, na televiziji je Cerar presenetljivo celo odločno demantiral kakršenkoli evropski pritisk glede postavitve ograje. In tudi če bi EU akt sprejela, nam ga gotovo ne bi bilo treba spoštovati, ker se s pristopno pogodbo Slovenija ni obvezala kršiti temeljnih človekovih pravic. Nasprotno, z ustavo, ki je usklajena s pravom EU, smo izrecno zavarovali svobodo gibanja, neomejeno lastninsko pravico in pravico do uživanja javnega dobra."

Protestno pismo vladi očita, da se sklicuje na varnostne razloge, čeprav doslej beležimo le njene nevarne učinke. Poudarjajo, da nihče v Evropi nima pravice mučiti in okrutno pobijati divjadi, kar po njihovem "počne vlada s pomočjo policije in slovenske, češke ter poljske vojske z bodečo žico, ki jo proizvajajo madžarski zaporniki". V besedilu so izpostavili, da je takšno pobijanje divjadi označeno v 341. členu Kazenskega zakonika (KZ) kot mučenje živali, po 342. členu KZ pa kot nezakonit lov. "Žica preprečuje tudi vsakodnevne in sezonske migracije prostoživečih živali in s tem mešanje populacij - iz slovenske in hrvaške strani. Zaradi izolacije in s tem preprečitve parjenja osebkov iz različnih populacij se siromaši genski sklad, zato so živali veliko bolj občutljive na bolezni, hitro se širijo različne bolezni, pomanjkanje hrane. Zakaj zagovorniki ograje ne obsojajo mučiteljev in krivolovcev, temveč razlagajo, da so naravovarstveniki in lovci ter kmetje v obrambi svojih interesov nasprotniki slovenskega interesa, ki je biti član Evropske unije?" so še zapisali.

38 podpisnikov javnega pisma je zagovornike ograje pozvalo, naj berejo uradne liste EU in naj prisluhnejo, kaj o ograji trdijo ljudje, ki preprosto razmišljajo po kriterijih resnice, bi v svoji gorečnosti morali ugotoviti, da je po jasnih stališčih tistih, ki ograji nasprotujejo, takšno ograjevanje nedopustno.

Radenci ...

Radenci ...
© Tine Lindič

Zakaj? Med razlogi, ki jih naštejejo, so:

- grobo kratenje temeljnih, z ustavo varovanih človekovih pravic do svobode gibanja, neomejenosti lastninske pravice in uživanja vodnega javnega dobra;

- nesorazmeren ukrep, ker takšna ograja povzroča veliko škodo in na drugi strani realno ne more preprečiti prehajanja beguncev čez slovensko-hrvaško mejo;

- nezakonit sklep vlade, ker je za varovanje meje in postavljanje tehničnih sredstev na mejo pristojna policija in ne ona; kar pomeni, da zakon nalaga policiji nadzor nad državno mejo in jo pooblašča, da uporabi samo tista sredstva, ki so zadostna, sorazmerna in strokovno upravičena in ustrezna.

"Nihče od nasprotnikov ograje verjetno ne oporeka dolžnosti policije, da, podobno kot Avstrija, na območjih ob mejnih prehodih, kjer je to včasih potrebno, ne bi postavila ustrezno grajenih ograj, s katerimi ne bi posegala v temeljne ustavne pravice, ne bi mučila živali in ogrožala varnosti ljudi, pač pa zagotovila varno in nadzorovano prehajanje državne meje," so še zapisali in dodali, da je Slovenija postala članica EU zahvaljujoč dejstvu, da smo "v pristopnih pogajanjih sprejeli evropski pravni red, da smo se s pristopno pogodbo obvezali zagotavljati varstvo temeljnih ustavnih pravic in se odrekli samovoljnemu in protipravnemu načinu urejanja družbenih razmerij". Prepričani so, da če bi že kdo želel izgnati Slovenijo iz EU, bi to lahko storil le zaradi našega kršenja človekovih pravic, ignoriranja ustave in nehumanega ravnanja, kot je na primer mučenje živali.

Kolpa ...

Kolpa ...
© Tine Lindič

Zagovornikom obstoječe ograje očitajo tudi, da ne upoštevajo mnenja priznanih pravnikov, ki so zavzeli stališče, da je njeno postavljanje nezakonito in pomeni kršitev temeljnih človekovih, z ustavo zavarovanih pravic, zaradi česar so nekateri s svojo argumentacijo podprli pobudo skupine Belokranjcev, s katero ti predlagajo varuhu človekovih pravic, naj v skladu s svojimi dolžnostmi vloži pri Ustavnem sodišču (US) zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti 8. člena Zakona o nadzoru državne meje, ki ga vlada navaja kot pravno podlago za svojo odločitev.

Nasprotniki škodljivega ograjevanja opozarjajo, da navzlic svojim javno obrazloženim argumentom niso prejeli nikakršnega pojasnila, zakaj naj bi bila naša stališča napačna in zakaj so zahteve po odstranitvi ograje nesprejemljive: "Prav tako doslej še nihče ni navedel razlogov, ki upravičujejo kršenje temeljnih človekovih pravic. Nasprotno, že ves čas poslušamo dobro naoljeno propagando o ogroženosti Slovenije, špekulacije o naši obveznosti hlapčevanja Nemčiji, demagoško razlaganje o potrebnosti tehničnih sredstev, ki so dejansko nevarna bodeča ograja, in opazujemo poskuse številnih, kako tak ukrep upravičiti."

Podpisniki (Stanko Štrajn, Dušan Plut, Matjaž Hanžek, Božidar Flajšman, Peter Črnič, Violeta Tomič, Tone Grahek, Marjan Videtič, Franci Magister, Ivan Malešič, Darko Štrajn, Andrej Vidic, Martin Lindič, Boris Vezjak, Andrej Rozman Roza, Alenka Hladnik, Zdenka Badovinac, Zoran Hočevar, Marjetka Pezdirc, Zdravko Pavlovič, Jelka Kernev Štrajn, Dušan Keber, Mojca Drčar Murko, Sonja Bezenšek, Vlado Miheljak, Jože Pirjevec, Boris Kryštufek, Natalija Orlič, Vladka Schweiger, Gorazd Marinček, Jožica Brodarič, Stane Križ, Remzo Skenderovič, Marina Tavčar Krajnc, Samer Khalil, Anton Bezenšek, Janez Smole, Nada Turnšek) pričakujejo, da se rezilna ograja na mejah širom Slovenije takoj odstrani.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.