Intervju / Projekt od-rasti
Vincent Liegey, soustvarjalec projekta od-rasti. V samem bistvu projekta je nasprotovanje prepričanju, da je rast edina rešitev za izhod iz razmer, v katere nas je pripeljala kapitalistična produktivistična in potrošniška ideologija.

Vincent Liegey se je rodil leta 1979 v Besanconu, starem industrijskem mestu na vzhodu Francije, rojstnem kraju Victorja Hugoja. Študiral je mehansko inženirstvo, magistriral in končal še študij filmske režije. Delal je v diplomaciji, sodeloval z nevladnimi organizacijami, z antiglobalizacijskim gibanjem, nekaj časa je bil celo vodja varnosti pariškega železniškega omrežja.
Zdaj se na doktorskem študiju v Budimpešti posveča projektu od-rasti (degrowth), ki združuje evropske intelektualce in aktiviste, prepričane, da neskončna rast v omejenem svetu uničuje človeštvo in planet. V samem bistvu teorije od-rasti je nasprotovanje prepričanju, da je rast edina rešitev za izhod iz razmer, v katere nas je pripeljala kapitalistična produktivistična in potrošniška ideologija. Zagovorniki od-rasti, torej življenja brez imperativa gospodarske rasti, trdijo, da so energijska, politična, eksistencialna, gospodarska in okoljska kriza povezane, zato moramo rešitve za težave sodobnega sveta iskati znotraj prepleta teh področij.
Z Liegeyjem, ki je zastopnik gibanja od-rast in soavtor študije Projekt od-rasti (slovenski prevod je izdala Založba Sanje), smo se pogovarjali po njegovem predavanju v Mestnem muzeju v Ljubljani, ki ga je pripravilo slovensko društvo Humanitas.
Na predavanju v Ljubljani ste poudarili, da »izmi, ki usmerjajo razvoj sodobnih zahodnih družb (kapitalizem, neoliberalizem in še posebej produktivizem),« koreninijo v neomajni veri v gospodarsko rast. Gibanje, katerega privrženec ste, zagovarja koncept od-rasti. Kaj je to?
Projekt od-rast je predvsem povabilo k razpravi o ideologijah in prepričanjih, ki zaznamujejo današnjo družbo. Ob padcu komunizma so nekateri govorili, da je to konec zgodovine, saj naj bi bilo jasno, po katerih poteh se bo razvijal svet, in za nekaj časa je zamrlo, tako se je zdelo, preizpraševanje o konceptih in ideologijah, na katerih je utemeljena kapitalistična družba in so dominantni v sedanjem političnem, kulturnem in vsakodnevnem življenju. Zdaj potrebujemo novo vstopno točko, nov zorni kot, da jih problematiziramo. Potrebujemo predvsem razpravo, kakšno vlogo igrajo ideologije, povezane z nebrzdano gospodarsko rastjo, v našem življenju in kako so vpete v okoljske, družbene, gospodarske in politične krize, s katerimi se spoprijemamo.