Anže Lebinger, STA

 |  Kultura

»Beli« oskarji

Po številnih kritikah in grožnjah z bojkotom je ameriška Akademija filmskih znanosti in umetnosti sprejela ukrepe v smeri večje rasne raznolikosti v svojem članstvu, ki odloča o tem, kdo bo dobil prestižno filmsko nagrado oskar. Letos so bili za nagrade namreč tako kot lani nominirani le beli igralci in igralke. Režiser Spike Lee in igralec Will Smith sta že sporočila, da na podelitev ne prideta. Upravnemu odboru Akademije, ki zdaj šteje 51 članov, večinoma belih moških, bodo kmalu dodali tri nove sedeže, rezervirane za manjšine. Cilj do leta 2020 je, da bo v njem najmanj 48 odstotkov žensk in 14 odstotkov pripadnikov manjšin. Mehiški režiser Alejandro González Iñárritu, ki je lani za Birdmana prejel tri oskarje, letos pa je zopet nominiran za film Povratnik, meni, »da bi se morala ameriška demografska raznolikost kazati že na samem začetku ustvarjalskega procesa in ne zgolj pri nominacijah, če želimo poskrbeti za več navdušenja in boljšo integriranost pripadnikov manjšin«. Težava je namreč globlja, saj so ženske in manjšine preslabo zastopane tako pred kot tudi za kamero. Člani Akademije težje nagradijo temnopolte igralce, če filmska industrija ne ustvarja filmov zanje. Med tistimi, ki sprejemajo odločitve v studiih, je namreč kar 96 odstotkov belcev.

Will Smith se je sicer pridružil odločitvi žene Jade Pinkett Smith. Nominacije po njegovem prepričanju kažejo na nazadovanje v miselnosti in odražajo stanje duha akademije, ki odraža filmsko industrijo, ta pa odraža ZDA. Mnogi menijo, da bi si Smith za vlogo v filmu Concussion zaslužil nominacijo za oskarja. Smith je pojasnil, da svojo odsotnost na podelitvi oskarjev naznanja šele sedaj, ker ga ni bilo v ZDA, ko se je za bojkot odločila njegova žena. Pinkett Smithova je na Facebooku objavila video, v katerem je svojo odločitev pospremila z besedami: »Moledovanje za priznanje spodkopava dostojnost in moč. In mi smo dostojni in vplivni ljudje.« Priča smo regresivnemu premiku proti separatizmu, proti rasni in religiozni disharmoniji in to ni Hollywood kot bi si ga želel, je sklenil Smith.

Med kritiki pomanjkanja rasne raznovrstnosti med letošnjimi nominiranci je tudi George Clooney. Po njegovih besedah nominacije nakazujejo, da v filmski industriji prihaja do nazadovanja. Težavo prepoznava tudi v tem, da igralcem, predstavnikom rasnih manjšin, primanjkuje priložnosti za nastop v kakovostnih filmih, je pisala francoska tiskovna agencija AFP. Prav tako je svoje razočaranje nad pomanjkanjem rasne raznovrstnosti izrazila temnopolta predsednica Ameriške akademije filmskih znanosti in umetnosti Cheryl Boone Isaacs.

Kritike so letele tudi v nasprotno smer. Zakoncema Smith so očitali pretiravanje in izrabljanje problematike rasne neenakosti. Igralka Janet Hubert, ki je znana po vlogi tete Vivian iz komične serije Princ z Bel-Aira, je njun bojkot označila kot hinavski, saj naj bi se za to odločila, ker Will Smith ni bil nominiran. Za svoje izjave proti bojkotu je bila kritizirana igralka Charlotte Rampling. Kljub morebitnim dilemam glede motiva za bojkot pa je jasno, da so potrebne spremembe.

Ameriška akademija filmskih znanosti in umetnosti je v kategorijah za igro nominirala izključno belopolte igralce. Med nominiranci za nagrade, ki jih bodo podelili 28. februarja, že drugo leto zapored ni igralca ali igralke afriškega ali latinoameriškega porekla. Med spregledanimi igralci je po mnenju mnogih tudi Samuel L. Jackson za vlogo v filmu Quentina Tarantina Podlih osem, film Straight Outta Compton – Zgodba o N.W.A. v režiji F. Garyja pa naj bi si poleg nominacije za scenarij zaslužil tudi nominacijo za najboljši film.

To tudi ni prva kritika filmske industrije in akademije, spomnimo se namreč leta 1973 in 45. podelitve oskarjev, ko je nagrado za glavno moško vlogo v filmu Boter zavrnil veliki Marlon Brando. Namesto njega je na oder prišla pripadnica indijanskega plemena Apači Sacheen Littlefeather in v njegovem imenu zavrnila nagrado ter povedala, da se je Brando za to odločil zaradi odnosa filmske industrije do ameriških Indijancev.

Nominirance in nagrajence sicer izbira okrog šest tisoč članov Akademije, ki imajo pravico glasovati. Vsi so filmski ustvarjalci, denimo igralci, scenaristi, režiserji. Los Angeles Times je ugotovil, da je med njimi 94 odstotkov belcev in 77 odstotkov moških. Med predlogi za reforme je sedaj odvzem dosmrtne glasovalne pravice članom, ki niso več aktivni. To pravico naj bi ohranili le tisti, ki so bili nominirani oziroma so osvojili oskarja. Temnopolta režiserka Ava DuVernay, katere film Selma je bil lani med nominiranimi za najboljšega, je sporočila, da gre za dobre korake na dolgi in zapleteni poti. »Sramota je dober motivator,« je sporočila na Twitterju.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.