Skrajna desnica / Kaj se lahko naučimo od Grčije?
Vzpon Zlate zore se je začel na lokalni ravni. Šlo je »zgolj in samo« za ljubezen do domovine.
Vodja grške konservativne Nove demokracije Antonis Samaras je v volilnem letu 2012, v času vročih volilnih obljub, veliko govoril o »ilegalnih imigrantih« in dejal, da so »ekonomski migranti« že kršili zakone, ker so v državo prišli nezakonito. Samaras je leta 2012 brezsramno zajahal rasistične in ksenofobne valove, dvakrat zmagal na volitvah in postal predsednik vlade. Ne za dolgo, pa vendarle. A leta 2012 se je v Grčiji zgodilo še nekaj veliko usodnejšega za politično sliko Evrope – neonacistična Zlata zora se je dvakrat zapored uvrstila v parlament in postala nekaj vsakdanjega. Kako je mogoče, da se je majhna militantna neonacistična organizacija v nekaj letih prelevila v eno najbolj priljubljenih političnih strank?