»Otroci potrebujejo čim več stika z realnim svetom. To govori vendar zdrava pamet. Za to ni treba pisati knjig, uvajati strašljivih izrazov.«

Predstojnik katedre za nevrologijo na ljubljanski Medicinski fakulteti in predstojnik Kliničnega oddelka za bolezni živčevja na ljubljanski Nevrološki kliniki velja za enega najboljših slovenskih nevrologov in enega najboljših sogovornikov med zdravniki, saj je vedno oborožen z goro zanimivih informacij o možganih. Z njim smo se pogovarjali o domnevno pogubnem vplivu sodobne tehnologije na mlade možgane, napredku v nevroznanosti in možganskem davku, ki ga plačujemo za podaljševanje življenjske dobe.

Nedavno je veliko prahu dvignil slovenski prevod knjige nemškega nevrologa Manfreda Spitzerja z naslovom Digitalna demenca, v kateri avtor svari pred domnevno usodnim vplivom tehnologije na razvoj otroških možganov. Kako sprejemate to njegovo tezo?

Ne tako navdušeno. Po mojem mnenju je že sama uporaba izraza demenca v tem kontekstu preveč lahkotna, vzbudi pa pozornost in strah. Vemo, da je demenca zelo huda, večinoma neusmiljeno napredujoča bolezen, ki človeka v nekaj letih oropa praktično vseh umskih funkcij.