Igor Mekina

 |  Svet

Brexit: zmaga za Rusijo

Vladimir Putin

Vladimir Putin
© WikiCommons

Britanski predsednik vlade David Cameron je pred referendumom veliko govoril tudi o nevarnosti, da bodo odločitve o izstopu Velike Britanije iz EU najbolj veseli teroristi, kot je iraški vodja ISIS-a Al-Bagdadi in "Vladimir Putin. Po objavi rezultatov referenduma, ki so šokirali tako EU kot svet, se je v britanskih medijih pojavilo več podobnih komentarjev. O tem, da je Putin rezultata referenduma najbrž res vesel, je govoril tudi britanski zunanji minister Philip Hammond.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je na izjavo Hammonda, da bo po referendumi Putin čutil "manjši pritisk in bo bolj vesel", suho dejal, da "ni študiral medicine in da zato ne more komentirati medicinskih ocen". Hkrati pa je dejal, da je odločitev o izstopu VB iz EU "odločitev britanskega naroda" ter da se Rusija ni in se ne bo vmešavala v zadeve drugih držav. Nekdanji ameriški veleposlanik v Moskvi Michael McFaul pa je Putina odkrito razglasil za poreferendumskega "zmagovalca". Po njegovi oceni so največ izgubili Velika Britanija, EU in ZDA ter vsi, ki verjamejo v "korist močne in enotne, demokratične Evrope". "Putin ni krivec za britanski referendum. Za to je kriv britanski predsednik vlade Cameron. Ruski predsednik je samo zmagal", je dejal McFaul.

Ruski predsednik Vladimir Putin pa si je v trenutku, ko je postalo jasno, da je David Cameron končal na smetišču zgodovine, privoščil precej ostro izjavo na račun predsednika britanske vlade, ki je s svojo politiko referendumskega izsiljevanja EU na koncu uspel uničiti ne samo lastno politično kariero, pač pa je po prepričanju britanske pisateljice J.K. Rowling uspel "uničiti dve zvezi" (EU in Veliko Britanijo, zaradi sedaj zelo verjetne osamosvojitve Škotske).

Glasovanje o izstopu Velike Britanije iz EU je po oceni Vladimirja Putina "posledica površnega in nesramnega obnašanje britanske vlade, ki je organizirala ta referendum". Dodal je, da bodo posledice vsekakor globalne, vendar je "še težko oceniti, ali bodo pozitivne ali negativne." Tiskovni predstavnik Rusije Dmitrij Peskov pa je izrazil upanje, da bo Brexit prispeval k izboljšanju odnosov med Rusijo in Veliko Britanijo.

Docent moskovskega Inštituta za mednarodne odnose Nikolaj Toporin na podoben način meni, da bo z izstopom VB "porušen sistem komunikacij EU in Washingtona". Toporin opozarja, da se je Velika Britanija kot davni zaveznik ZDA zmeraj imela za most med EU in ZDA. Vendar je izstop VB iz EU zagotovo dobra vest za Rusijo. "Vodstvo v Londonu je bilo glavni lobist za podaljševanje sankcij do Rusije, sedaj pa se bodo morali opirati na os Pariz-Berlin-Rim," poudarja Toporin. Fjodor Lukjanov, glavni urednik časnika Rusija v globalni politiki in član Sveta za zunanjo politiko kljub temu ocenjuje, da Moskvi ni do tega, da bi bila v Evropi še večja kriza. S slabitvijo EU pa bi večjo vlogo kot orodje pritiska na evropske države lahko dobila zveza NATO. Kljub temu pa si bo Nemčija prizadevala, da ohrani EU, saj bi sicer lahko oživele "more iz preteklosti."

V nasprotju s tem pa Deutche Welle (DW) poroča o "velikem slavju za zidovi Kremlja". V nemški agenciji vidijo odhod VB iz EU kot "največjo klofuto ameriški zunanji politiki". Ingo Mannteufel v svojem komentarju ocenjuje na podoben način. "Tudi ruski predsednik Vladimir Putin spada v dobičkarje referenduma, na katerem je odločeno o Brexitu. Vendar je malo verjetno, da bo o tem Putin naredil triumfalen govor. Njegova vloga mednarodnega državnika je premočna, Putin pa jo poskuša igrati diplomatsko in umirjeno. Vendar bodo skozi medije, ki jih nadzoruje Kremelj tekle krokodilske solze zaradi Brexita. Kajti ruski mediji že dolgo časa EU predstavljajo kot nekaj, kar je pred samim razpadom," trdi urednik ruske redakcije nemške agencije Deutche Welle.

Po njegovi oceni je z odločitvijo glede Brexita "izpolnjen maksimalni cilj ruske zunanje politike v Evropi - da se EU v naslednjih letih ukvarja predvsem s sabo". "Razširitev EU je trenutno nemogoča. Slaba vest za Ukrajince, Moldavce ali Gruzijce je, da je razširitev na postsovjetske ali balkanske države porinjena daleč, daleč na horizont. Težko si je zamisliti celo to, da bi kmalu sledila celo ukinitev viznega režima za državljane Ukrajine ali Gruzije," ocenjuje komentator DW. Zato je "do nadaljnjega evropska perspektiva Ukrajine, Moldavije in Gruzije pokopana. In čeprav tega v EU nihče ne bo smel glasno izgovoriti, bodo te države znova potisnjene v to, kar v Rusiji razumejo kot svoje 'območje vpliva.' S tem pa predsednik Putin vsekakor spada med zmagovalce referenduma", ocenjuje Ingo Mannteufel.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.