Clintonova in Trump bosta začela dobivati informacije o nacionalni varnosti

Ameriška predsedniška kandidata republikanske in demokratske stranke bosta že v naslednjih dneh začela dobivati informacije o nacionalni varnosti od urada nacionalnega direktorja za obveščevalne dejavnosti Jamesa Clapperja. Prvič v zgodovini tovrstnih informativnih sestankov se vrstijo pozivi, da si tega ne zasluži nobeden od kandidatov.

Tradicija informativnih sestankov o nacionalni varnosti za predsedniške kandidate obeh glavnih strank sega v čase predsednika Harryja Trumana po drugi svetovni vojni. Ukazal jih je, ker je po smrti predsednika Franklina Roosevelta aprila 1945 prišel na predsedniški položaj ne da bi bil seznanjen z osnovami ameriške zunanje politike. Med drugim ni vedel, da imajo ZDA atomsko bombo.

Od takrat naprej predsedniške kandidate seznanjajo z zadevami. Tokrat je najprej republikanec Donald Trump predlagal, da demokratka Hillary Clinton ne bi dobivala informacij, ker je slabo ravnala z zaupnimi informacijami v času vodenja State Departmenta. Po izjavah glede Rusije in pozivu, naj hekerji vdirajo naprej ter najdejo izbrisano pošto Clintonove, so začeli demokrati pozivati demokratsko vlado, naj Trumpu ne pove ničesar zaupnega.

Vodja senatne večine Harry Reid je obveščevalcem svetoval, naj mu povedo nekaj in se pretvarjajo, da gre za kaj resnega. Clapper je pozive obeh strani gladko zavrnil in dejal, da bosta tako Trump kot Clintonova dobila informacije, čeprav bodo bolj splošne in uvodoma glede terorizma, Rusije in hekerskih vdorov.

Nekdanji direktor Agencije za nacionalno varnost (NSA) in obveščevalne agencije Cia general Michael Hayden je za televizijo CBS dejal, da informativni sestanki z obveščevalci ne bodo šli pregloboko v podrobnosti. Podrobnejše informacije bo začel dobivati kandidat, ki bo zmagal na volitvah 8. novembra in se bo pripravljal na prevzem položaja.

Hayden je komentiral Trumpove komentarje glede Ukrajine in Rusije. Kandidat je med drugim povedal, da Rusija ni zavzela Krima in general je menil, da je to opis vprašanja brez vsake podlage v dejstvih in del podobnih, ki sprožajo vprašanja o ustreznosti kandidata.

Trump je s pozivom ruskim hekerjem, naj iščejo elektronsko pošto Clintonove, predvsem pa s prepirom s staršema padlega ameriškega vojaka muslimanske vere, ki sta ga kritizirala na demokratski konvenciji, zapravil priložnost, da nekaj slabe luči ostane na Clintonovi, ki se je v nedeljo zapletla v intervjuju za televizijo Fox.

Na vprašanje o tem, kako je direktor FBI James Comey v kongresu opisal njeno ravnanje z zaupnimi informacijami zaradi uporabe zasebnega strežnika elektronske pošte, je zatrdila, da je njene izjave opisal kot resnične in skladne s tem, kar je povedala Američanom.

Clintonova je vedno trdila, da preko strežnika ni pošiljala ali sprejemala zaupnih informacij, Comey pa je dejal, da to ni povsem res, čeprav je ugotovil, da ni zavestno kršila nacionalne varnosti in ni predlagal kazenske ovadbe.

Comey je dejal, da je Clintonova na zaslišanju FBI govorila resnico, vendar pa ni hotel potrditi, da je govorila resnico tudi javnosti. Dejal je, da je bila zelo lahkomiselna z zaupnimi informacijami. To neskladje je bilo povsem v senci Trumpovih zapletov z vojakovo družino in Clintonova je spet povečala prednost v anketah.