Darja Kocbek

5. 1. 2017

Ekonomija

Zakaj nisi bogat, če si tako pameten?

Če je IQ res tako majhen dejavnik, kaj je tisto, kar ločuje ljudi z nizki prihodki od tistih z visokimi?

© Tomaž Lavrič

Ekonomist James Heckman rad sprašuje izobražene ljudi, ki niso znanstveniki, zlasti politike in ustvarjalce politik, koliko razlike med prihodki ljudi je mogoče pripisati njihovi inteligenci oziroma njihovemu inteligenčnemu količniku (IQ). Večina jih na to vprašanje odgovori, da 25 odstotkov, celo 50 odstotkov. Toda podatki kažejo, da je vpliv IQ na prihodek ljudi veliko manjši, le 1 do 2 odstotka, poroča Bloomberg.

Če je IQ res tako majhen dejavnik, kaj je tisto, kar ločuje ljudi z nizkimi prihodki od tistih z visokimi? Znanost na to vprašanje nima jasnega odgovora, je pa jasno, da je to, kako bogat je nekdo, odvisno tudi od sreče. Kako premožen je nekdo, je odvisno tudi od njegove osebnosti.

James Heckman je eden od avtorjev študije, ki je pokazala, da je finančni uspeh povezan z natančnostjo, marljivostjo, vztrajnostjo in samodisciplino. Avtorji študije ugotavljajo, da so izobrazba in rezultati testov veliko boljši napovednik uspeha posameznika v odrasli dobi kot gola vrednost IQ.

Ob tem pojasnjujejo, da izobrazba in IQ nista eno in isto. Izobrazba ne odraža le inteligence, ampak tudi »nekognitvine spretnosti«, kot so vztrajnost, dobre učne navade, sposobnost za sodelovanje, z drugimi besedami vestnost. V manjšem obsegu to velja tudi za ocene testov, pomembno je tudi, kakšna osebnost je nekdo.

James Heckman, ki je dobitnik Nobelove nagrade v letu 2000 in ustanovitelj centra za ekonomijo razvoja človeštva na univerzi Chicago, je prepričan, da uspeh ni odvisen le od prirojenih sposobnosti, ampak tudi od spretnosti, ki se jih je mogoče naučiti. IQ je seveda tudi pomemben. Nekdo, ki ima IQ 70, ne more narediti nekaj, kar zlahka naredi nekdo z IQ 190. Mnogim ljudem ne uspe priti na trg dela, ker nimajo spretnosti, ki jih testi inteligence ne merijo. Ne znajo se recimo vesti na pogovoru za službo, na pogovor zamudijo ali se neprimerno oblečejo. Nekateri delodajalcu jasno pokažejo, da niso pripravljeni narediti nič več od minimuma.

Toda tudi testi IQ očitno merijo več kot le tisto, za kar so bili narejeni. Psihologinja na univerzi Pensilvanija Angela Duckworth je v študiji iz leta 2011 ugotovila, da rezultati testov IQ odražajo tudi motivacijo in trud testiranca. Marljivi, motivirani otroci se bodo bolj potrudili odgovoriti na težka vprašanja kot tisti, ki so enako inteligentni, vendar bolj leni.

Kaj ima to skupnega z ekonomijo? Nova študija se je osredotočila na težave kot nasprotje uspeha. Potem, ko so več kot 30 let spremljali 1000 Novozelandcev, raziskovalci ugotavljajo, da je mogoče na podlagi jezikovnih testov, sposobnosti obnašanja in kognitivnih testov pri triletnih otrocih mogoče predvideti, kdo bo po vsej verjetnosti potreboval socialno pomoč, storil kazniva dejanja ali postal kronično bolan.

Psihologinja na univerzi Duke Terrie Moffitt, vodilna avtorica študije, upa, da bodo rezultati spodbudili sočutje in pomoč, ne stigmatiziranja. Rezultati študije tudi kažejo, da pomoč ljudem, da izboljšajo nekatere spretnosti, preden odrastejo, koristi vsem.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.