Orbanov strojevodja
Vlada Mira Cerarja pri projektu drugi tir le pridno upošteva načrt, ki so si ga zamislili v Budimpešti, v prostorih vlade Viktorja Orbana. Ne da bi sploh razmislila, kaj ima dejansko od tega Slovenija.
Za vzpostavitev sodobnih železniških povezav od Kopra do Madžarske bomo porabili skoraj dve milijardi evrov. Madžari za 465 milijonov vredno posodobitev proge od Pragerskega do Hodoša niso prispevali nič – vseeno pa se je premier Cerar lani junija ob odprtju prenovljene proge zadovoljno slikal s Petrom Szijjartom, njihovim ministrom za zunanje zadeve in trgovino.
© Nebojša Tejić, STA
Konec lanskega februarja so na ministrstvu za infrastrukturo pripravili kratko sporočilo za javnost, ki v medijih skorajda ni zbudilo zanimanja. V njem so zapisali, da je Slovenija pristopila k pismu o nameri o vzpostavitvi novega evropskega železniškega koridorja, imenovanega Jantarna pot. Na prvi pogled si novica resnično ne zasluži večje pozornosti – slovenski in tuji funkcionarji si vsak teden izmenjajo na stotine dopisov, pri čemer gre povečini za rutinsko korespondenco, obveščanje in preverjanje. Toda pismo o nameri, ki ga je v imenu naše države pred dobrim letom podpisal minister za infrastrukturo Peter Gašperšič, je veliko pomembnejše, kot se zdi na prvi pogled. Prav v prizadevanjih za novi železniški koridor namreč tiči bistvo sedanje sage o Luki Koper in drugem tiru – ter tujcih, ki se sučejo okoli njiju.