MLADINA Trgovina

Borut Mekina

26. 4. 2017  |  Mladina 17  |  Politika

Asketova polna denarnica

Kaj pomeni tožba zoper Janeza Janšo zaradi odvzema okoli 400 tisoč evrov premoženja, katerega izvora ne zna pojasniti

Janez Janša na shodu V obrambo Slovenije aprila leta 2016.

Janez Janša na shodu V obrambo Slovenije aprila leta 2016.
© Borut Krajnc

»Vse moje premoženje, če odštejete kredite, je vredno manj kot dvodnevni strošek kakšnega japija v Ljubljani …« To je izjava Janeza Janše, ki jo je izrekel novembra 2011, nekaj dni pred koncem predvolilne kampanje. Tedaj je še veljalo, da je Janša asketski tip voditelja, ki se žrtvuje v skupno dobro. Mediji, ki so ga tedaj podpirali, so pisali o njegovih skromnih potovanjih, skromni poroki in skromnih nakupih v diskontnih trgovinah. »Ker živi v blokovskem naselju na Mesarski cesti v Ljubljani, ima le streljaj od doma nakupovalni center Hofer. Tam smo ga videli pred kratkim, ko je nakupoval različne stvari, ki so vse po vrsti – poceni,« so recimo tedaj zapisali v reviji Lea. Tedaj smo lahko prebrali, da je dokaz za Janševo skromnost že to, da z ženo Urško Bačovnik počitnice raje kot »na dragih eksotičnih destinacijah preživljata v Lepeni«. Drug pisec je menil, da je »nekdanji premier Janez Janša očitno zelo skromen človek«, češ da ga je poroka z Urško stala vsega 10 tisoč evrov. Pripadniki drugih političnih opcij naj bi bili ljudje čisto drugega kova. Njegov politični kolega Milan M. Cvikl je bil prikazovan kot njegovo nasprotje, kot razsipnež, ki naj bi tedaj »menda« za poroko odštel 50 tisoč evrov.

A že kmalu za tem se je slika Janše kot asketa, ki dopust preživlja ob vodi in koščku kruha v stenah Julijskih Alp, začela krhati. Pred volitvami leta 2011 je postalo namreč osebno premoženje politikov glavno predvolilno vprašanje. Janša je sprva še tarnal o veliki zadolženosti: »Moj kredit po pogodbi znaša 172.000 evrov, mesečna obveznost pa približno polovico plače. Žena vrača posojilo v višini 145.000 evrov, kar mesečno tudi predstavlja približno polovico njene plače. Skupaj bova morala v naslednjih 15 letih odplačati še cca. 300.000 evrov posojila,« nas je tedaj prepričeval. Mnogi so mu verjeli, se z njim poistovetili, a Janša povedanega ni znal podkrepiti z dokumenti, tako kot nekateri drugi kandidati na volitvah. Janša je tedaj zadnji med političnimi favoriti objavil nekatere svoje pogodbe o nakupih nepremičnin. In sicer en dan pred volilnim molkom, domnevno zaradi pokvarjenega skenerja. Vse to je nato spodbudilo protikorupcijsko komisijo, da je leto kasneje začela preverjati izvor premoženja pri vseh predsednikih parlamentarnih strank.

Kmalu po volitvah leta 2011 se je lik Janše kot asketa, ki dopust preživlja ob vodi in koščku kruha v stenah Julijskih Alp, začela krhati.

Protikorupcijska komisija (KPK) pod vodstvom Gorana Klemenčiča je tedaj prvič razkrinkala Janševo sprenevedanje. Na podlagi prometa na njegovih kreditnih karticah so ugotovili, da zakonca Janša počitnic ne preživljata v Lepeni, ampak na dragih eksotičnih destinacijah, kot je Mauritius. Ugotovili so, da igrata golf v Južnoafriški republiki, da obiskujeta Švico in Dominikansko republiko. Prav tako se je izkazalo, da tudi Janševa poroka ni bila nič kaj skromna. Zgolj poročno darilo ženi Urški Bačovnik, avtomobil VW Tiguan, je stalo več kot 31 tisoč evrov. Bačovnikovi pa ga je kupil Janšev brat Rajko z gotovino. Tudi Janez Janša je z gotovino plačeval nakupe stanovanj, avtomobilov, z gotovino je plačeval odvetnike. Še posebej poveden je bil način, na katerega sta Janša in Urška Bačovnik to prikrivala. Gotovino sta dajala Bačovnikovi sestrični Nataši Pajenk, sicer bančni uslužbenki, ki je prek svojega računa in v njunem imenu plačevala račune, pri čemer nista mogla pokazati, s katerih računov naj bi ta denar dvignila. Iz česar je sledil končni sklep KPK, da Janša »razpolaga z – po meri povprečnega slovenskega davkoplačevalca – razmeroma velikimi vsotami gotovine«.

A preiskava protikorupcijske komisije, ki je Janši očitala za 210.000 evrov nepojasnjenega premoženja, je imela slabost. KPK namreč ni smela preučiti izvora premoženja celotne Janševe družine in njihovih morebitnih računov v tujini; to pristojnost ima edino policija oziroma tožilstvo. Oktobra leta 2013 je tožilstvo na podlagi ugotovitev KPK zato tudi sprožilo finančno preiskavo zoper družino Janša in družino Zagožen. Preiskava se je v primeru Janša končala že aprila leta 2015, a je specializirano tožilstvo čakalo na razplet vrste ustavnih pritožb zoper zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. Ker napadi Rajka Janše in družine Zagožen na zakon niso obrodili sadov, je tožilstvo prejšnji teden končno vložilo tudi tožbo zaradi odvzema nezakonito pridobljenega premoženja zoper Janeza Janšo. A ne v višini 210 tisoč evrov, ampak v višini skoraj 400 tisoč evrov. Kar pomeni, da so na specializiranem tožilstvu našli še več spornih sredstev, s katerimi razpolaga Janša, kot pa KPK.

Kaj pomeni ta razlika med 210 in 400 tisoč evrov, javnosti v tem trenutku ni znano. So nam pa na tožilstvu potrdili, da so v »fazi proučevanja« tudi informacije o nekaterih bančnih računih, ki naj bi jih imel Janša v tujini. Domnevno naj bi šlo za računa v graški banki Sparkasse in v švicarski banki Swisse International. Avgusta 2012 je sicer avstrijsko tožilstvo že preverjalo promet na računu graške izpostave banke Sparkasse, ki naj bi domnevno pripadal Janezu Janši. Po takrat pridobljenih podatkih naj bi bilo leta 2011 na ta račun skupaj nakazanih 610.474 evrov iz Münchna, 228.730 evrov pa naj bi bilo na ta račun nakazanih iz Ljubljane. Na drugi strani naj bi – to je izhajalo iz istih podatkov – skupaj 1,502.731 evrov z računa dvignil Janez Janša osebno, še 100 tisoč evrov pa 6. septembra 2011 »Crnkovic«, piše v dokumentih, s katerimi razpolagamo, del teh podatkov pa je Janša sam objavil v svoji knjigi zbranih sodnih postopkov zoper sebe. Janša je tedaj objavil tudi sklep avstrijskega tožilstva, ki je postopek zaradi pranja denarja proti njemu ustavilo. Banka Sparkasse je namreč avstrijskemu tožilstvu sporočila, da v ovadbi navedena številka bančnega računa pri njih ne obstaja. Ali je prišlo v nadaljevanju do kakšnih novih potez s strani avstrijskega ali slovenskega tožilstva, ni znano.

Sklepati je mogoče, da tožilstvo teh transakcij, ki jih še preverja, ni vključilo v tožbeni zahtevek. Janša sicer ves čas zagotavlja, da nima premoženja ali bančnih računov v tujini. A njegove izjave o tem so se doslej že izkazale za neverodostojne. V Mladini smo že pred leti pisali, da redno uporablja enega od dveh vikendov v avstrijskem smučišču Osojščica (Gerlitzen), ki je v lasti njegovega brata Rajka Janše. Družina Janša je sicer na sporni način obogatela na račun družbe DZS. Rajko Janša je namreč v času, ko je bil njegov brat Janez Janša predsednik vlade – to je bilo v letih 2007 in 2012 – prejel skupaj okrog 1,4 milijona evrov prek očitno fiktivnih prodaj dveh podjetij brez resnih poslovnih dejavnosti družbi DZS. O motivih lahko zgolj špekuliramo, znano pa je, da si je prvi mož DZS Bojan Petan v tistem času prizadeval za konsolidacijo DZS.

Na specializiranem državnem tožilstvu preučujejo tudi fi nančne transakcije na domnevno Janševih bančnih računih v tujini.

Poleg tega danes tudi ni več dvoma, da se je Janša finančno okrepil tudi s pomočjo bivšega gradbenega podjetja Imos, ob preprodaji parcele v Trenti. Tisto, kar vemo zdaj, je brez dvoma naslednje: Imos je kupil parcelo, ki je ni potreboval in s katero ni imel nobenih namenov. In poleg tega je tukaj še primer Patria. Specializirano tožilstvo toži tri člane družine pokojnega Jožeta Zagožna, vodilnega člana SDS, zaradi več kot 800 tisoč evrov domnevno spornega premoženja, ob čemer je bil avstrijski poslovnež Wolfgang Riedl leta 2013 na Dunaju obsojen tudi zato, ker je Zagožnu v času slovenskega nakupa patrij v Ljubljano pripeljal 900.000 evrov »posebnega bonusa«.

Omenjeni postopki niso pravnomočno končani, iz navedenega pa je jasno vsaj nekaj: da Janša v času naslednje predvolilne kampanje ne bo mogel igrati vloge skromnega in asketskega voditelja. Ima neprimerno več premoženja, kot je prikazoval javnosti, in živi neprimerno bolj luksuzno življenje, kot je hotel, da mislijo državljani.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.