Intervju / Dr. Andreja Gomboc, astrofizičarka

Profesorica astronomije in raziskovalka v Centru za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Gorici Andreja Gomboc je znanstvenica, ki jo od nekdaj zanimajo ekstremni pojavi v vesolju. O tem priča že naslov njene diplomske naloge: Kako je videti padec zvezde v črno luknjo?. V zadnjih letih so njena strast najsilovitejše eksplozije v vesolju – izbruhi sevanja gama. In svojo strast rada deli z drugimi. Kot urednica spletnega Portala v vesolje in predsednica astronomskega tekmovanja je v prvih vrstah prizadevanj za popularizacijo znanosti.

Pogovarjala sva se tako o poletni sezoni amaterskega opazovanja zvezd kot o razburljivih časih za sodobno astronomijo, ki je sicer s tehnološkim napredkom izgubila dobršen del romantike, a hkrati odprla vrata vprašanjem, ki so bila še nedavno domena znanstvene fantastike.

Najprej vprašanje mojega štiriletnega sina: zakaj so v vesolju zvezde?

(smeh in krajši premislek) Zaradi gravitacijskih nestabilnosti. Ampak verjetno to ne bo primeren odgovor zanj. Ko je vesolje nastalo, sta v njem nastala kemijska elementa vodik in helij. In oblaki vodikovega in helijevega plina so, če so veliki in imajo s tem dovolj veliko maso, nestabilni. Če v nekem delu oblaka plina nastane neka majhna zgostitev, se oblak začne krčiti. Posamezni deli oblaka se krčijo v posamezne grudice, iz teh grudic nastanejo protozvezde, iz njih pa zvezde. Ko se krčijo, se namreč segrevajo, tlak v njihovi notranjosti narašča. Ko postaneta temperatura in tlak dovolj visoka, se začnejo jedra vodika zlivati v jedra helija, pri tem pa se sprošča energija. In zato zvezde svetijo.