MLADINA Trgovina

Borut Mekina

4. 8. 2017  |  Mladina 31  |  Politika

SDS v Orbanovem objemu

Zakaj so tri madžarska podjetja v Demokracijo in Novo24 vložila skupaj kar 1,43 milijona evrov?

Victor Orban in Janez Janša na enem izmed prvih uradnih srečanj leta 2012, ko je bil Janša še premier Slovenije. Kasneje je bilo teh prijateljskih srečanj še veliko. Politika sta se med drugim redno srečevala na delovnih kosilih, Orban pa je bil tudi poseben gost na nedavnem kongresu SDS v Mariboru.

Victor Orban in Janez Janša na enem izmed prvih uradnih srečanj leta 2012, ko je bil Janša še premier Slovenije. Kasneje je bilo teh prijateljskih srečanj še veliko. Politika sta se med drugim redno srečevala na delovnih kosilih, Orban pa je bil tudi poseben gost na nedavnem kongresu SDS v Mariboru.
© Borut Peterlin

Ko je bil madžarski premier Viktor Orbán maja letos častni gost na kongresu SDS v Mariboru, mu je Janez Janša izročil enega prvih izvodov svojih Okopov v madžarščini. V knjigo, ki je letos izšla na Madžarskem, je napisal posvetilo: »Mojemu dragemu prijatelju Viktorju Orbanu, s spoštovanjem.« Poleg angleškega prevoda je zdaj ta knjiga na voljo še v madžarščini, je povedal Janša, ki je v preteklosti nakup počitniške hiše v Bovcu, stanovanj v Ljubljani in hiše pri Velenju pojasnjeval prav z zaslužkom s publicističnim delom. Toda z izdajo omenjene knjige na Madžarskem, ki so jo prevedli kar iz angleščine, niso ravno upoštevali pravila ponudbe in povpraševanja. Kot smo izvedeli od madžarskih novinarskih kolegov, se tam tako rekoč ne prodaja, lahko pa jo naročite v spletnih knjigarnah, kjer stane slabih 10 evrov.

A pravzaprav Janez Janša knjige ni podaril Orbánu, ampak jo je Orbán podaril Janezu Janši. Izdal jo je namreč madžarski Javni sklad za srednje- in vzhodnoevropsko zgodovino ter družbena raziskovanja Közép- és Kelet-európai Történelem és Társadalom Kutatásáért Közalapítvány, ki ga je leta 1999 ustanovila država. Glavni vir prihodkov sklada, ki se ukvarja z raziskovanjem komunističnih diktatur v 20. stoletju, je muzej Hiša nasilja v središču Budimpešte. Vodja sklada in muzeja je Mária Schmidt, dolgoletna prijateljica Viktorja Orbána in privrženka njegove stranke Fidesz, katere osebna fundacija je odvisna od madžarskih državnih donacij. Njene poteze so politične. Letos spomladi je denimo kupila nekoč do vlade kritičen časopis Figyelő in ga spremenila v propagandni časopis Fidesza. V upravnem odboru časnika zdaj sedi nekdanji Fideszov poslanec in državni podsekretar za kulturo, ki pa v tem ne vidi nič spornega, saj naj bi po novem mesečnik »izražal določen tip vrednot«.

Lőrinc Mészáros, peti najbogatejši Madžar, politični kandidat stranke Fidesz, ki ima v lasti že 192 večinoma lokalnih časopisov, pred kratkim je kupil tudi hrvaški nogometni klub Osijek. Posredno naj bi sodeloval tudi pri »prevzemu« Janševih medijev.

Lőrinc Mészáros, peti najbogatejši Madžar, politični kandidat stranke Fidesz, ki ima v lasti že 192 večinoma lokalnih časopisov, pred kratkim je kupil tudi hrvaški nogometni klub Osijek. Posredno naj bi sodeloval tudi pri »prevzemu« Janševih medijev.
© Profimedia

Koliko avtorskega honorarja je Orbán tako »podaril« Janši, nam ni uspelo izvedeti, smo pa izvedeli, s kakšno vsoto so njegovi sodelavci zadnje mesece pomagali Janševi stranki SDS in nekaterim njenim poslancem. Madžarska podjetja, ki so blizu Viktorju Orbánu, so prejšnji mesec lastniško vstopila v strankarski časopis SDS Demokracija, še pred tem pa so dokapitalizirala televizijo Nova24TV. Večinski, 52-odstotni lastnik Demokracije je tako julija letos postalo madžarsko podjetje Ripost, 17. marca pa so po podatkih slovenske Klirinško-depotne družbe (KDD) tri madžarska podjetja – poleg Riposta sta to še Modern Media Group in Ridikul Magazin – postala skupaj približno 45-odstotni lastniki televizije Nova24. Ta je poslovno leto 2016 zaključila s 714 tisoč evri bilančne izgube, ki bi jo sicer morali pokriti donedavni glavni lastniki, pomembni člani SDS ali poslanci te stranke. A so jih rešili madžarski vlagatelji.

Zakon o političnih strankah v 21. členu prepoveduje tujo pomoč slovenskim političnim strankam, v fi nančnih prispevkih in tudi storitvah.

Demokracija in Nova24 sta strankarska medija – kar ni nič nelegitimnega, saj imajo stranke pravico ustanavljati medije. Demokracija je nastala na začetku devetdesetih let. Januarja 1990 sta v uredništvo Mladine prišla njena tedanja sodelavca Janez Janša in Igor Bavčar s svojevrstnim predlogom. Mladina naj kot časopis podpre njuno nastajajočo politično stranko. Ker Mladina ni želela biti strankarski časopis, je nastala Demokracija, Janša pa od tedaj Mladininega praga ni več prestopil. Tudi Nova24 je nastala kot politični projekt. Leta 2015 jo je ustanovilo 70 delničarjev, ki so ji zagotovili 110 tisoč evrov osnovnega kapitala, med večjimi so bili člani in simpatizerji SDS ali njeni poslanci. Med drugimi so se med lastniki »znašli« Klavdija Snežič, žena poslovneža in po zaslugi TV Slovenija znanega »davčnega svetovalca« Roka Snežiča, s katerim si je Janez Janša delil sobo v zaporu na Dobu, brat prvaka SDS Rajko Janša, prvi sindikalist Slovenskih železnic (SŽ) Silvo Berdajs, poslanca SDS Andrej Šircelj in Marko Pogačnik, Anton Krkovič in drugi. Odgovorni urednik televizije je nekdanji poslanec in uslužbenec SDS Miro Petek.

Ti strankarski glasili pa sta zdaj dobili zajetno tujo pomoč. Kot izhaja iz uradne dokumentacije sodnega registra, ki smo jo pridobili v uredništvu, so letos prej omenjena tri madžarska podjetja v Demokracijo in Novo24 vložila skupaj kar 1,43 milijona evrov. Modern Media Group, Ridikul Magazin in Ripost so vplačali skupaj 800 tisoč evrov osnovnega kapitala v televizijo Nova24, vsak po 266.700 evrov, od aprila do junija letos pa je Ripost za 630 tisoč evrov odkupil 52-odstotni delež založbe Nova obzorja, ki izdaja časopis Demokracija. Delež je formalno odkupil od v Avstraliji živečega Dušana Save Lajovca, znanega osebnega prijatelja Janeza Janše, ki ga ta z družino redno obiskuje. Dejansko pa sta posel v Avstraliji izpeljala njegov sin in vnuk. Prvi, Dimitrij Emil Lajovic, je predstavljal »prodajalca«, torej očeta, drugega, Aleksandra Gabrijela Lajovca, pa je lastnik Riposta Peter Schatz pooblastil v svojem imenu, kot kupca.

Orbán in Janša sta želela prikriti, da je dejanski vir denarja za medije stranke SDS en sam. Ta pa je tesno povezan z madžarskim premierom.

Celotna madžarska finančna injekcija medijem, povezanim s stranko SDS, je nenavadna. Čeprav so denimo Novo24 dokapitalizirala tri madžarska podjetja, je vsa tri pri vpisu delnic zastopal Peter Schatz, uradno sicer zgolj lastnik Riposta. Nenavadno je tudi, da je ta za 52-odstotni delež založbe Nova obzorja Dušanu S. Lajovcu plačal kar 630 tisoč evrov, marca 2011 pa je Dejan Kaloh za štiriodstotni delež tega podjetja plačal zgolj 1519 evrov, čeprav so se lani poslovni prihodki podjetja zmanjšali za 30 odstotkov. Lahko se seveda vprašamo, ali gre pri tem za realen posel in ali je teh 630 tisoč evrov res bilo namenjenih 92-letnemu Lajovcu. Posel je več kot očitno organizirala SDS. Janez Janša je recimo v imenu stranke dal soglasje, da SDS ne bo uveljavljala predkupne pravice. Tako kaže dokumentacija, s katero razpolagamo.

Nenavadna je še ena okoliščina posla. V lastništvo Nove24 so z 800 tisoč evri vstopila tri navidezno neodvisna madžarska podjetja, od katerih je vsako kupilo nekaj več kot 15-odstotni delež. Po slovenski zakonodaji je 20 odstotkov lastništva meja, pri kateri je treba zaprositi za soglasje ministrstvo za kulturo, to pa sproži postopek preverjanja koncentracije lastništva. Strah, da kako madžarsko podjetje ne bi dobilo soglasja, če bi samo kupilo 45-odstotni delež televizije SDS, je seveda odveč; ta težava se je doslej pojavila pri velikih poslih, recimo pri Delovem nakupu Večera. Težava je očitno drugje. Če bi ministrstvo za kulturo sprožilo postopek preverjanja koncentracije lastništva, bi morali lastniki predložiti finančno dokumentacijo, iz te pa bi postalo jasno, kdo je dejanski financer celotnega projekta. V podpisanih pogodbah, ki nam jih je uspelo videti, je recimo na več mestih sklenjen dogovor, da stranke o podrobnostih posla javno ne bodo govorile. Hkrati bi morala Nova24 razkriti še lastništvo skritih, t. i. prinosniških delnic, ki jih je skupaj za 48 odstotkov.

Pakt Janša-Orban zdaj ni več zgolj nevarna politična koalicija, gre za prodajo slovenske politične stranke tujemu oblastniku.

Predsednik upravnega odbora Nove24 Aleš Hojs je avgusta lani napovedal, da po novem v televizijo ne bodo več vlagali le člani SDS, ampak menda tudi podjetja, »ki znajo z mediji«. Zakaj se torej v SDS pri madžarskem poslu gredo skrivalnice, če so novi vlagatelji res takšni profesionalci? Ena od očitnih težav je slovenska zakonodaja, ki prepoveduje tujo pomoč domačim političnim strankam. Zakon o političnih strankah v 21. členu jasno pravi, da je »prepovedano pridobivanje sredstev stranke iz prispevkov tujih zasebnikov, fizičnih in pravnih oseb, iz prihodkov od premoženja stranke iz tujine, iz volil in daril iz tujine oziroma vsakršno drugo pridobivanje sredstev ali opravljanje storitev za stranko iz tujine«. Leta 2001 je recimo izbruhnila afera, ker je Kalandrovo društvo, katerega ustanovitelji so bili predvsem člani tedanje ZLSD, od londonske Westminstrske fundacije za demokracijo (WFD), ki britanskim strankam nakazuje denar, da bi te z različnimi oblikami pomoči spodbujale razvoj demokracije po svetu, prejelo 15.604 funte pomoči. Zgodba sicer ni dobila sodnega epiloga, saj naj bi šlo za sponzoriranje društva in ne politične stranke, se je pa s primerom, o katerem so v parlamentu govorili še leta, ukvarjalo računsko sodišče.

A 15 tisoč funtov seveda ni nič v primerjavi z 1,43 milijona evrov politične pomoči. Vlagatelji v medije SDS niso navadni poslovneži, ampak najtesnejši sodelavci premiera Orbána. Modern Media Group je recimo leta 2015 ustanovil Orbánov glavni politični svetovalec Arpad Habony. Njegova strategija temelji na razširjanju vladi naklonjenih tabloidnih vsebin prek brezplačnikov, ki jih zastonj delijo na postajah podzemne železnice ali prek spletnih portalov, kot je lokal.hu ali 888.hu. Te novice širi recimo tudi Ripost, tabloid, ki ga je jeseni 2016 ustanovil Peter Schatz, od letošnjega marca član upravnega odbora televizije Nova24. Glavne Ripostove politične novice iz minulega tedna so bile: da si je Orbán po seji vlade ogledal nogometno tekmo s sinom; da ga je obiskal enoletni vnuk; da bo poletje z družino preživel delovno v Budimpešti. V resnejših novicah pa so v Ripostu poročali o Orbánovih odločitvah, ki so vse »odločne« ali »težke«.

Potrdilo o tem, da je Varga Karoly lanskega novembra  v dobro medijske hiše Nova24Tv nakazal 800.000 evrov.

Potrdilo o tem, da je Varga Karoly lanskega novembra v dobro medijske hiše Nova24Tv nakazal 800.000 evrov.

Očitno so želeli v SDS in na Madžarskem prikriti, da je dejanski vir denarja en sam in da je tesno povezan z madžarskim premierom in Janševim zaveznikom Viktorjem Orbánom. Ključni dokument je potrdilo banke NKBM o tem, da je že 15. julija lani oseba po imenu »Károly Varga« iz mesta Tiszakécske na račun Nove24 vplačala 800 tisoč evrov gotovine, 13. januarja letos pa je isti »Károly Varga« podal še izjavo, po kateri sodeč je teh 800 tisoč evrov denarnega vložka v osnovni kapital televizije SDS plačal v imenu treh madžarskih medijskih podjetij, Ridikul Magazina, Modern Medie in Riposta. Očitno torej je, da je že lani poleti Nova24 nujno potrebovala denar, zagotovil pa ga je prav omenjeni Varga. Šele kasneje, avgusta 2016, so v SDS oziroma v podjetju Nova24 to finančno injekcijo formalizirali. Na skupščini so sprejeli sklep o izdaji 8000 imenskih delnic, ki naj bi jih kasneje formalno kupila tri madžarska podjetja, v resnici pa je seveda denar zagotovil Varga. Kdo je torej Károly Varga, ta največji posamični podpornik medijev, ki jih obvladuje SDS?

Potrdilo o tem, da je Varga Karoly lanskega novembra  v dobro medijske hiše Nova24Tv nakazal 800.000 evrov.

Potrdilo o tem, da je Varga Karoly lanskega novembra v dobro medijske hiše Nova24Tv nakazal 800.000 evrov.

Z mediji se ne ukvarja, niti nima posebnih vezi ali odnosa s Slovenijo. Zanimajo ga predvsem komunalna infrastruktura, ceste in vlaganje v nepremičnine. Petinpetdesetletni Varga je eden največjih madžarskih gradbenih tajkunov. Naročila za projekte dobiva skoraj izključno od države, prek javnih razpisov. V prvih treh mesecih letošnjega leta sta dve njegovi podjetji, katerih lastnik je postal leta 2005, Magyar Vakond Kft. in Hódut Kft., prejeli za skupaj 125 milijard forintov – to je za okoli 408 milijonov evrov – naročil. S tem je Varga prišel na drugo mesto na madžarski lestvici podjetij, ki največ služijo z delom za državo. Varge Slovenija ne zanima. Je pa zelo pozoren na odnos z Orbánom. Zveze med njima so na Madžarskem splošno znane. Varga denimo sklepa številne posle z Lőrincem Mészárosem, ki je tesni Orbánov prijatelj. Ljudje na Madžarskem, s katerimi smo govorili, sklepajo, da je njegova naložba v Slovenijo očitno usluga in jo je izpeljal v dogovoru z Orbánom.

Z vidika Slovenije je jasno, da bi bila takšna tuja pomoč politični stranki, ki bi prišla neposredno na njen račun, nezakonita. To bi bilo tudi vmešavanje tuje države v notranjepolitični boj – razpravo o tem vprašanju spremljamo danes v ZDA. Drugo vprašanje pa je, zakaj je Orbánu do tega, da bi širil vpliv v Slovenijo. Bojtár B. Endre, odgovorni urednik enega zadnjih neodvisnih madžarskih medijev, tednika Magyar Narancs, pravi, da so nekateri razlogi, kot je ideološka bližina med Janšo in Orbánom, očitni. »Poleg tega Orbán potrebuje zanesljive partnerje znotraj EU in svoje politične skupine Evropske ljudske stranke (EPP). Očitno tudi misli, da bo Janša, ki zdaj v Sloveniji po anketah vodi, naslednji predsednik vlade in bo zato lahko kasneje iz sedanjih vložkov v Janševe medije dobil politične dividende. In končno, prizadeva si za izvoz svojega modela politične propagande kot franšize. Franšize manipulacije, širjenja strahu, spodbujanja sovraštva. Slovenija je v tem smislu poskusni zajček,« razlaga.

Orbánovo podreditev medijev kritizirajo tako rekoč vse organizacije od OVSE do različnih novinarskih združenj, kot so Novinarji brez meja.

Orbán je nevaren politik. Leta 2010 je na Madžarskem prevzel oblast z, kot je dejal, »ustavno revolucijo«, ki naj bi v temelju predrugačila ne samo državo, ampak tudi družbo. Njegova hotenja so totalitarna. Odkar je na oblasti, imajo vse javne ustanove na vidnih mestih razobešeno deklaracijo stranke Fidesz, ki govori o reševanju države iz globoke »gospodarske in duhovne krize«. Celo kulturno-umetniške organizacije, ki prejemajo državna sredstva, se morajo držati duhovnih smernic, ki jih sprejema svet, sestavljen iz strankarskih politikov. V tej popolnoma nadzorovani družbi pa nekateri posamezniki bogatijo kot še nikoli doslej. Orbán je odpravil številne socialne pravice – socialna država je zanj »stvar preteklosti«. Omejil je neodvisnost več institucij, omejil je pravico do protestov, hkrati pa je za bogatejše, ki so se mu podredili, odpravil celo davek pri najemanju služinčadi. Pri tem poglabljanju prepada med obema svetovoma igrajo mediji pomembno vlogo nadzornikov.

Orbán ni kakšen neveden politik: za politično propagando ne izkorišča nekoč največjih in najvplivnejših medijev, ampak se v skladu s prodorom interneta osredotoča na lokalne medije, družabna omrežja in spletne portale. Nekoč najpomembnejši madžarski dnevnik Népszabadság je lani oktobra nepričakovano nehal izhajati. Čeprav je pod Orbánom začel pridobivati težo, je dan pred selitvijo v nove prostore, 8. oktobra 2016, predsednik uprave Viktor Katona sporočil, da bo časopis v ponedeljek nehal izhajati iz finančnih razlogov, sam pa odstopa iz zdravstvenih razlogov. Orbánovo podreditev medijev kritizirajo tako rekoč vse organizacije od OVSE do različnih novinarskih združenj, kot so Novinarji brez meja. A brez uspeha, saj informacije o mednarodnih protestih na Madžarskem skorajda ne prodrejo v noben medij oziroma v javnost. Jedro Orbánovega medijskega imperija je Lőrinc Mészáros, peti najbogatejši Madžar, politični kandidat stranke Fidesz, ki ima zdaj v lasti že 192 večinoma lokalnih časopisov. Mészáros pa je eden najpomembnejših poslovnih partnerjev zdaj največjega dejanskega lastnika Demokracije in televizije Nova24 Károlyja Varge.

Fotografi ja, ki jo je Janez Janša objavil na svojem Twitter profi lu. Na njej je Janša s svojo ženo Urško Bačovnik in premier Madžarske Victor Orban z Janševo knjigo Okopi, ki je izšla v madžarščini. Janša je v knjigo napisal posvetilo v angleščini: »Mojemu dragemu prijatelju Viktorju Orbanu, s spoštovanjem.«

Fotografi ja, ki jo je Janez Janša objavil na svojem Twitter profi lu. Na njej je Janša s svojo ženo Urško Bačovnik in premier Madžarske Victor Orban z Janševo knjigo Okopi, ki je izšla v madžarščini. Janša je v knjigo napisal posvetilo v angleščini: »Mojemu dragemu prijatelju Viktorju Orbanu, s spoštovanjem.«

Orbán in Janša sta se v zadnjem letu sestala na več zasebnih srečanjih. Najpomembnejše je bilo januarja 2016. Pol leta preden je Varga v televizijo Nova24 vložil 800 tisoč evrov, sta se sestala na sedežu SDS in imela daljši pogovor, kot so tedaj sporočili iz SDS. Janši je Orbánov »neposredni« način prevzemanja oblasti s podreditvijo medijskega prostora seveda blizu. Tudi sam zadnja leta načrtno širi svoj vzporedni svet, ne samo z ustanovitvijo televizije Nova24, ampak tudi prek številnih lokalnih medijev, spletnih portalov ali celo kanalov na YouTubu. A pakt Janša-Orban zdaj ni več zgolj nevarna politična koalicija, ampak gre pri tem za »prodajo« slovenske politične stranke tujemu oblastniku. SDS in Janez Janša sta zdaj Orbánova velika dolžnika.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.