MLADINA Trgovina

Uredništvo

6. 6. 2017  |  Družba

Mulikulturna socialna kuhinja

Nekateri potrebujejo zgolj družbo, prijatelje, informacije, drugi pa pridejo, ker sami nimajo denarja za hrano

© Mladina

Nevladne organizacije že dlje časa opozarjajo na problem revščine med begunci in prosilci za azil. Velik del težav so povzročili ukrepi vlade med t.i. begunsko krizo, ko so prosilcem za azil znižali že tako nizko mesečno žepnino, beguncem pa ukinili enkratno denarno pomoč. Vse večje je tudi število nedokumentiranih oseb, ki so po zavrnjenih prošnjah ostali na cesti in se težje obrnejo na humanitarne institucije, niti nimajo v Sloveniji socialnega kroga, ki bi jim pomagal. Z namenom, da bi vsaj malo ublažili posledice sistemskih pomanjklivosti, so vzniknile številne majhne iniciative, ki se direktno ukvarjajo s socialnimi stiskami migrantov.

Med njimi je tudi projekt socialne kuhinje v Rogu, ki so ga zagnali begunci sami. Skupina, ki je aktivna v migrantskem centru Ambasada Rog, je opazila, da se vsakemu njihovemu obroku hitro pridruži večje število ljudi. Da bi zadovoljili potrebe, so združili moči s slovenskimi aktivisti in začeli pripravljati javna kosila, ki bi bila dostopna vsem. Vsak dan v tednu se zvrsti kuhar iz druge države - od Nigerije do Afganistana in seveda Slovenije. Sprva namenjeno migrantom in nedokumentiranim osebam, so kosila začela privabljati tudi ljudi iz lokalnega okolja in turiste, ki želijo poskusiti arabske, kurdske, afganistanske in afriške jedi. Ti s prostovoljnimi prispevki omogočajo, da so obroki večji in se jih udeležuje več ljudi.

48-letni Anwar iz Palestine, ki vzdržuje kuhinjo, pravi, da so skupna kosila zanj zelo pomembna, saj povezujejo ljudi. “Nekateri potrebujejo zgolj družbo, prijatelje, informacije, drugi pa pridejo, ker sami nimajo denarja za hrano.” Med njimi je tudi sirski prosilec za azil Ahmad Š., ki je najprej pomagal pripravljati obroke zgolj za nekaj uporabnikov prostora, zdaj pa se je s svojim znanjem slovenščine znašel v vlogi neformalnega gostitelja, ki vsak dan povezuje in zabava goste. Kosila so na ta način prerasla svoj prvotni namen in postala tudi pomemben prostor srečevanja in pogovorov. To funkcijo so nadgradili tudi s pikniki za družine in rednimi mednarodnimi srečanji Caffe International.

Takšno samoorganizirano reševanje problemov med novo nastajajočo diasporo je primer dobre prakse, kakršne poznajo tudi po drugih evropskih mestih.

Takšno samoorganizirano reševanje problemov med novo nastajajočo diasporo je primer dobre prakse, kakršne poznajo tudi po drugih evropskih mestih. Žal pa so to premajhne iniciative, da bi lahko resnično nadomestile sistemske probleme. Vprašati se je treba, zakaj sta v državi s tako majhnim številom beguncev lakota in revščina med njimi tako pogost pojav.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.