Madrid se sprašuje: Je Katalonija razglasila neodvisnost?

Med španskim in katalonskim premierjem je prišlo do nejasnosti, Rajoy od Puigdemonta zahteva odgovor, ali je razglasil samostojnost ali ne

Katalonski premier Carles Puigdemont je včeraj skupaj z zavezniki v katalonskem parlamentu podpisal deklaracijo o neodvisnosti Katalonije, a hkrati pozval, da razglasitev samostojnosti odložijo za nekaj tednov. S tem je zmedel špansko vlado. Njen predsednik Mariano Rajoy namreč od njega zahteva, naj pojasni, ali je Katalonija razglasila neodvisnost, ali ne. Na podlagi njegovega odgovora pa se bodo odločili, kakšne ukepe bodo sprejeli.

Po besedah predstavnika katalonske regionalne vlade Adama Casalsa je bil Puigdemontov podpis izjave o nedovisnosti simbolne narave. "Da, neodvisnost je bila razglašena, a predsednik je pozval parlament, naj potrdi, da še nima učinkov," je povedal za STA. Katalonski premier je z odložitvijo razglasitve neodvisnosti španski vladi ponudil zadnjo priložnost za dialog in skupen dogovor. Edini pogoj, ki ga je postavil, je, da španska vlada iz Katalonije umakne vse varnostne sile.

Nasprotniki katalonske osamosvojive so sicer poskušali preprečiti podpis deklaracije o njeni neodvisnosti, ko je špansko ustavno sodišče suspendiralo ponedeljkovo zasedanje katalonskega parlamenta, toda neuspešno, saj so načrtovano prestavili na torek.

Na referendumu 1. oktobra je glede na končne izide glasovalo 2,3 milijona volilnih upravičencev, udeležba pa je bila 43 odsotna. Za neodvisnost je glasovalo 90 odstotkov volivcev (dobra dva milijona), proti pa le slabih 10 odstotkov (slabih 200 tisoč).

Kakšni bodo ukrepi španske vlade, če Puigdemont Rajoyu odgovori pritrdilno – da je Katalonija razglasila neodvisnost, zaenkrat ne vemo. V zadnjih dneh se je največkrat pojavila možnost, da bo Madrid v tem primeru uvedel 155. člen ustave, s katerim lahko razveljavijo avtonomijo Katalonije in vzpostavijo neposredno oblast.

Na referendumu 1. oktobra je glede na končne izide glasovalo 2,3 milijona volilnih upravičencev, udeležba pa je bila 43 odsotna. Za neodvisnost je glasovalo 90 odstotkov volivcev (dobra dva milijona), proti pa le slabih 10 odstotkov (slabih 200 tisoč). Pretekli vikend smo v Barceloni spremljali množične proteste, ko se je na ulicah katalonskega glavnega mesta zbralo več deset tisoč protestnikov proti osamosvojitve Katalonije.

Vabljeni k branju zadnje Mladine in njene naslovne teme Rojstvo države (Bo prevladal razum ali pa Katalonijo čaka krvav balkanski razplet?), o kateri piše Franco Juri.