Franco Juri

 |  Svet

Katalonija danes

Danes se izteče rok za dokončno opredelitev katalonske vlade do neodvisnosti dežele

© Liz Castro / WikiCommons

Danes se izteče rok za dokončno opredelitev katalonske vlade do neodvisnosti dežele. Če bo neodvisnost potrdila ali ne bo odgovorila, bo Madrid uveljavil 155. člen ustave in (začasno) zamrznila avtonomijo Katalonije ter uvedla "prisilno upravo". Španska desnica, še najbolj glasno stranka Ciudadanos Alberta Rivere, želi to izkoristiti za poseganje v vse sfere katalonske avtonomije, predvsem v šolstvo. Katalonskemu izobraževalnemu sistemu in univerzi španski centralisti očitajo "indoktrinacijo" in favoriziranje katalonščine. To spominja na znamenita "jedra" in težnje po centralizaciji šolskih programov v Jugoslaviji poznih 80 osemdesetih. Le, da bi to španska oblast, z uveljavitvijo 155. člena, zlahka dosegla s prisilo, in povsem "ustavno in zakonito", z vodeno deželno vlado, saj avtonomija bi bila zamrznjena. Ko bi jo ponovno uvedli pa bi bila bistveno bolj okrnjena, kot je sedaj.

Sicer Rajoy je včeraj predlagal Puigdemontu, da sam razpiše predčasne volitve v Kataloniji. S tem bi se izognili uvedbi 155. člena. Sam menim, da bi bila ta optimalna kompromisna rešitev; v bistvu bi bile volitve priložnost za zakonito in pravno urejeno preverjanje dejanskega razpoloženja katalonskih volivcev do neodvisnosti. Veliko je, z obeh strani, špekulacij o dejanski podpori eni in drugi opciji. Obe polnijo ulice in trge Barcelone.

Edini način, da bi ugotovili resnico, so ali nov in dobro pripravljen referendum, ali splošne volitve, na katerih stranke, ki si prizadevajo za neodvisnost, lahko ugotovijo, koliko privržencev ima njihov zgodovinski cilj.

Nedovoljenega in s policijo oviranega referenduma 1. oktobra se je udeležilo 43% volilnih upravičencev, premalo za plebiscitarno odločitev, sicer razmeroma veliko ob upoštevanju represivnih okoliščin, ki jih je uvedla španska država. Edini način, da bi ugotovili resnico, so ali nov in dobro pripravljen referendum, ali splošne volitve, na katerih stranke, ki si prizadevajo za neodvisnost, lahko ugotovijo, koliko privržencev ima njihov zgodovinski cilj. Ker referendum, po zakoniti poti, trenutno ni mogoč, volitve pa so, katalonska vlada in podporniki neodvisnosti lahko izkoristijo dejansko kot referendum. V kolikor bi bila potrjena njihova prednost, bi lahko legitimno in tokrat tudi legalno zahtevali ureditev razmer, z amandmiranjem ustave (za kar so Podemos, Katalonci in Baski, pogojno tudi socialisti), in izvedbo legalnega referenduma po zgledu Škotske in Quebeca. Seveda, v kolikor ne bi španska oblast postavila - tako kot zahteva zlasti Ciudadanos - meje pri oblikovanju volilnih programov in prepoved zagovarjanja neodvisnosti. V tem primeru bi bile volitve farsa in povsem nesprejemljive za največje katalonske stranke.

Puidgemont bi moral sedaj stopiti dva koraka nazaj in takoj narediti večji korak naprej ter s tem razčistiti; volitve ja, vendar brez pogojevanja in prepovedi. Če tega ne bo, se obetajo kaotične razmere, radikalizacija in polarizacija, porast španskega nacionalizma in represija zoper Katalonce, ki zagovarjajo lastno republiko. Žal kaže, da radikalnejši del katalonske koalicije, zlasti ERC (Republikanska levica) in CUP vztraja pri pospešeni uveljavitvi neodvisnosti, medtem ko so v Puidgemontovi stranki (PDeCAT) naklonjeni volitvam. Danes bo ključen dan.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.