Kultura / »Smo strpni, toda ...«
Režiser Žiga Divjak v predstavi o mladoletnih beguncih preizprašuje konformistični rasizem evropske tihe družbene sredine
Igralci v sprednjem delu odra interpretirajo misli in občutja zaposlenih v kranjskem dijaškem domu ob nastanitvi begunskih otrok v tej ustanovi
Ko so pred dvema letoma, na vrhuncu begunske »krize« v Sloveniji, pristojna ministrstva iskala primerne namestitve za 22 mladoletnih prosilcev za azil, tedaj nastanjenih v centrih za tujce in azilnih domovih, je bila Judita Nahtigal, ravnateljica Dijaškega in študentskega doma Kranj, ena izmed redkih upravnic dijaških domov v Sloveniji, ki so bile pripravljene takoj in brez zadržkov sprejeti v tej ustanovi šest begunskih otrok, ki so jih njihovi starši v želji, da bi jih rešili iz pekla državljanskih vojn, revščine in brezperspektivnosti, same poslali v Evropo. Nahtigalova je predlagala, da bi otroke, stare od 8 do 15 let, nastanili v eno izmed praznih poslopij dijaškega doma. Še pred sprejemom odločitve je starše v domu nastanjenih otrok in člane sveta staršev pisno povabila na pogovor.