Poslanka, ki se ne kesa, nima razloga, da briše lažne profile

Nič sramu, obsodbe ali obžalovanja, celo ponos in samoviktimizacija

Poslanka Alenka Jeraj je napovedala izbris svojega lažnega profila Kopriva. V torek so mediji povzeli njeno sramežljivo priznanje, da ga je ustvarila in uporabljala, povzeli so njeno napoved, da ga bo izbrisala, vendar se do tega trenutka ni zgodilo. Če smo se doslej spraševali o logikah propagande, trolanju, astroturfingu in bolj ali manj orkestriranih zlorabah socialnih omrežij in spleta za ozke strankarske interese, ne bi smeli izpustiti refleksije o politični kulturi in njenem deležu v političnem dogajanju.

Ali sploh obžaluje?

Kaj pa, če je Slovenija politično zabredla, kot nenehno zatrjujem, prav zaradi nje, zaradi moralnega bankrota politikov, zaradi sovraštva in diskreditacij, nenačelnosti in izigravanj ideologije in stališč lastnih strank, zaradi epistemologije laži, prevar, manipulacij in propagande, zaradi popolne entropije in razpuščenosti sleherne etičnosti in sledenja principom? Povzemimo povedano na primeru Alenke Jeraj in se vprašajmo, kaj bi štelo za politično kulturno dejanje: se je poslanka morda za svoje ravnanje opravičila? Ga je reflektirala, ga obžaluje, jo je česarkoli sram? Kajti če ne čuti, da bi se morala opravičiti, zakaj bi svoj lažni profil sploh izbrisala? Zakaj lahko za temo medijske razprave šteje zgolj "Ali je izbrisala profil?", ne pa recimo poudarek, ki bi problematiziral spornost njenega obnašanja?

Imam kar nekaj razlogov za oblikovanje svojega prepričanja, da poslanka svojega ravnanja sploh ne obžaluje, javnost in mediji pa se niti ne spomnijo, da bi jo do takšne točke pripeljali. Če pogledamo njene včerajšnje tvite, bomo videli, da se je Alenka Jeraj navduševala le nad tistimi, ki so ji stopili v bran. In stopili so ji takšni, ki so večkrat sami skriti za lažne profile. Poslanki je bilo všeč in je retvitala misel, da ona tvita pametno: "Alenka ima TW profila, iz obeh twita pametno, Šarec ima enega, skoz katerega seka same bedarije."

Poslanka je nato retvitala še objavo, ki namiguje, da lažne profile objavlja mama poslanke iz vrst LMŠ: "Gdč. Jerca Korče, je ena tistih novink v #DZ,ki kljub majhni kilometrini v politiki, najbolj napada @AlenkaJerajSDS, zaradi dveh profilov na #TW,#službenega in #Zasebnega.Mlada dama, raje doma povprašajte svojo mamo, kaj pomenijo lažni profili #MikiMiške in #RacmanaJake v NLB d.d." Skratka: tudi drugi to počnejo.

RTV Slovenija tračari

Bile so ji všeč čestitke za uporabo lažnega profila, iz katerega je menda nastala izmišljena afera: "’Afere’ kot je današnja – drugi profil @AlenkaJerajSDS, so dokaz, da levici/globoki državi/njihovim družbenopolitičnim delavcem, zmanjkuje nabojev, puško pa so vrgli že zdavnaj. Take “afere” so žalitev inteligence ljudi. Ga. Jeraj pa vse najboljše/uspešno delo še naprej." in "A danes je pa drugi profil poslanke @AlenkaJerajSDS afera leta. Če pa ni drugih problemov v naši deželi, potem smo pa zmagali! P.S. Tudi jaz imam dva profil. Enega mi je zjebala levuharska drhal." Na podoben način sta se postavila v bran še Janez Janša in odgovorni urednik Demokracije, oba napadla RTV Slovenija in jo obtožila tračarjenja.

Na kratko: poslanka morda nima razlogov za brisanje lažnega profila. Nima niti razloga za kesanje, v bistvu je skorajda deležna pohval. V koaliciji jo očitno podpirajo vsi, od Nove Slovenije do SMC. Najbrž tudi Matej Tonin in Jožef Horvat, s katerim sta pred tednom ali dvema začela pobudo proti pregonu sovražnega govora. Približujemo se utilitaristični novi morali iz Platonove Države, pravično in prav je tisto, kar koristi močnejšemu, pojasnjuje Trazimah in beli lase Sokratu.

Če sem v zapisu Osemnajst portalov blizu stranki SDS spregovoril o načinih mimikrije in odkritosti v političnem ravnanju, lahko zdaj ugotavljam, da odkritost zadeva tudi politično nekulturo. Nič sramu, obsodbe ali obžalovanja, celo ponos in samoviktimizacija. In namesto da bi se pogovarjali o tem, kam smo zabredli na etični ravni in katerim moralnim normam bi politiki morali slediti, pa jim ne, smo se odpovedali tudi temu. Kar je dejansko eden ključnih razlogov, zaradi katerih politiki pri nas ne odstopajo in ne obžalujejo ničesar: ker nam novinarji ne znajo povedati, da to od njih smemo ali celo moramo pričakovati.

**Članek je bil prvotno objavljen na spletnem blogu IN MEDIA RES**