Bogomir Kovač: »Potrebujemo samoupravljanje«

Ekonomist Bogomir Kovač je prepričan, da je Slovenija že zrela za večjo reformo družbenega sistema in podsistemov

MLADINA, št. 14, 9. 4. 2021

Morda po modelu pogajanj ob vstopu v EU. Navaja tudi primer velike reforme, ki se jih je po finančni krizi lotila Islandija. A prvi pogoj za večje spremembe naj bi bila depolitizacija kadrovanja na vseh ravneh države.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


MLADINA, št. 14, 9. 4. 2021

Morda po modelu pogajanj ob vstopu v EU. Navaja tudi primer velike reforme, ki se jih je po finančni krizi lotila Islandija. A prvi pogoj za večje spremembe naj bi bila depolitizacija kadrovanja na vseh ravneh države.

»Kako to doseči? Naša usmeritev je, da naj o vseh pomembnejših kadrovskih rešitvah institucij, ki so ključne za državo, odloča parlament, kar pomeni, da je od njegove politične aritmetike odvisno, kakšna bo kadrovska struktura. Tudi vlada nastaja po tem principu. Težava so nestabilne koalicije, permanentna politična kriza, pogoste volitve, hitre menjave vlad – vse to vnaša popoln kadrovski kaos in izjemno politizacijo kadrovanja. Mnogim se zdi potem rešitev, da je kadrovski razred recimo proporcionalen glede na pozicijo/opozicijo. Dejansko pa bi morali te postopke depolitizirati v tem smislu, da upravljavske strukture odmaknemo od politike/parlamenta/vlade. To so lahko različni razrezi civilne družbe, strokovnih združenj, morda najbolj politično neodvisnih institucij.« Po možnosti celo tako, da bi kasneje kadrovski vrtiljak v posameznih primerih prepustili reprodukciji samih upravljavskih organov v smislu nekakšnega samoupravljanja: »Problem korporativnega upravljanja države, podjetij, institucij javnega sektorja je ključen za uspeh institucionalne reforme. Če ne rešimo prvega, ne pridemo do drugega, če ne bo rešitev pri upravljanju, nobena institucija ne more kredibilno delovati. Oboje je povezano in usodno odvisno.«

POVEZAVA DO GLAVNEGA ČLANKA >>

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Intervju

»Če bo ta reforma padla, nikjer ne piše, da naslednja ne bo vsebovala 42 let delovne dobe«

Marijan Papež, direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje

Odločilni glas glede objave Epsteinovih dosjejev

Demokratska kongresnica Adelite Grijalva je pripravljena 

»Vsak poskus cenzure je zavržna izraba moči«

Cankarjeva nagrada je našla nov dom v Ljubljani