Korupcija / Zakaj patrij ne potrebujemo?

Zvezi Nato bi ustregli tudi s cenejšimi oklepniki

Borut Mekina
MLADINA, št. 21, 22. 5. 2008

Z 278 milijoni evrov, kolikor nas bo stalo 135 patrij, bi lahko nabavili tri pediatrične klinike. Zgradili bi lahko osem novih športnih stadionov, lahko bi kupili kar deset vladnih letal ali pa le pet, če bi za zabavo in promocijo države poleg tega kupili še nogometni klub Chelsea. Če imamo v Sloveniji res težave z medijsko pluralnostjo, bi kupili dve Delu podobni založniški podjetji. Zakaj moramo torej namesto tega kupiti patrie?
Zgodba se je začela leta 2004, ko so poslanci v parlamentu odločili, da država potrebuje močno opremljen in močno oklepljen motorizirani bataljon. Razlog za to so bile tudi zahteve zveze Nato. Ta od časa do časa preuči stanje enot, pregleda obrambne zahteve in te primerja z zastavljenimi cilji. Vsaki dve leti zavezništvo popravi, dopolni ali spremeni paket, ki ga je bila dolžna sprejeti tudi Slovenija. Najprej je morala Slovenija ponuditi močno opremljen in močno oklepljen motorizirani bataljon. Valuk 6 x 6 takšni nalogi ni bil kos, saj ne bi mogel dovolj hitro in učinkoviti nositi, denimo, topa, bombometa ali minometa.
Decembra 2005 se je obrambno ministrstvo odločilo za razpis za nakup 150 vozil. Dokumentacijo je dvignilo pet podjetij, a le dve sta oddali prijavo. To sta bili podjetji Rotis s patrio in Sistemska tehnika, ki je ponujala krpana (pandurja II). Za obema podjetjema stojijo močni igralci. Za Patrio stojita Finska in Evropska aeronavtična obrambna in vesoljska agencija (EADS), za Sistemsko tehniko pa avstrijski Steyr oziroma ameriški General Dynamics.
V ponudbi je Rotis ponudil devet različic vozila, Sistemska tehnika pa šest. Res je, da je bila ponudba Sistemske tehnike za približno 10 do 17 odstotkov dražja, toda maja 2006 so se zahteve zveze Nato spremenile. Poenostavljeno rečeno: po novem je bila Slovenija dolžna zagotoviti lažje oklepnike. Top ni bil več bistven, zadostoval bi mitraljez. Temeljno vprašanje seveda je: če Nato od Slovenije zahteva mitraljez, zakaj mora biti ta postavljen na 25 ton težko in vrhunsko sofisticirano patrio 8 x 8? Tisti trenutek obrambno ministrstvo pogajanj s Patrio ni prekinilo, ampak jih je nadaljevalo. In maja 2007 je ugotovilo, da je Rotis s patrio najboljši ponudnik. Le da se je potem odločilo za nakup drugače opremljenih oziroma neopremljenih vozil.
Dr. Erik Kopač s katedre za obramboslovje pojasnjuje, da je bilo sprva predvideno, da bodo patrie bojna vozila pehote, ki imajo v osnovi vsaj 20-milimetrski avtomatski top. Skratka, to naj ne bi bili zgolj oklepni transporterji, ampak prava bojna vozila. A sedaj, ko se je Slovenija odločila za nakup bolj oklepljenih vozil z lahko oborožitvijo, ki jih kot bojna vozila pehote ni mogoče uporabljati, saj so uporabna le kot oklepni transporterji, se poraja vprašanje: »Zakaj jih sploh potrebujemo? Saj imamo že valuke, ki opravljajo funkcijo oklepnih transporterjev?« Funkcijo, ki naj bi jo torej opravljala patria, bi lahko opravljali tudi valuki, trdi Kopač. Večina patrij bo namreč dobila 12,7-milimetrski mitraljez. Mitraljez bo pritrjen na vozilo, ki je tehnološko dovolj sofisticirano, da bi lahko nanj postavili avtomatski top. »Kot da bi v mercedes dali fičkov motor,« pripominja Kopač. 

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Borut Mekina
MLADINA, št. 21, 22. 5. 2008

Z 278 milijoni evrov, kolikor nas bo stalo 135 patrij, bi lahko nabavili tri pediatrične klinike. Zgradili bi lahko osem novih športnih stadionov, lahko bi kupili kar deset vladnih letal ali pa le pet, če bi za zabavo in promocijo države poleg tega kupili še nogometni klub Chelsea. Če imamo v Sloveniji res težave z medijsko pluralnostjo, bi kupili dve Delu podobni založniški podjetji. Zakaj moramo torej namesto tega kupiti patrie?
Zgodba se je začela leta 2004, ko so poslanci v parlamentu odločili, da država potrebuje močno opremljen in močno oklepljen motorizirani bataljon. Razlog za to so bile tudi zahteve zveze Nato. Ta od časa do časa preuči stanje enot, pregleda obrambne zahteve in te primerja z zastavljenimi cilji. Vsaki dve leti zavezništvo popravi, dopolni ali spremeni paket, ki ga je bila dolžna sprejeti tudi Slovenija. Najprej je morala Slovenija ponuditi močno opremljen in močno oklepljen motorizirani bataljon. Valuk 6 x 6 takšni nalogi ni bil kos, saj ne bi mogel dovolj hitro in učinkoviti nositi, denimo, topa, bombometa ali minometa.
Decembra 2005 se je obrambno ministrstvo odločilo za razpis za nakup 150 vozil. Dokumentacijo je dvignilo pet podjetij, a le dve sta oddali prijavo. To sta bili podjetji Rotis s patrio in Sistemska tehnika, ki je ponujala krpana (pandurja II). Za obema podjetjema stojijo močni igralci. Za Patrio stojita Finska in Evropska aeronavtična obrambna in vesoljska agencija (EADS), za Sistemsko tehniko pa avstrijski Steyr oziroma ameriški General Dynamics.
V ponudbi je Rotis ponudil devet različic vozila, Sistemska tehnika pa šest. Res je, da je bila ponudba Sistemske tehnike za približno 10 do 17 odstotkov dražja, toda maja 2006 so se zahteve zveze Nato spremenile. Poenostavljeno rečeno: po novem je bila Slovenija dolžna zagotoviti lažje oklepnike. Top ni bil več bistven, zadostoval bi mitraljez. Temeljno vprašanje seveda je: če Nato od Slovenije zahteva mitraljez, zakaj mora biti ta postavljen na 25 ton težko in vrhunsko sofisticirano patrio 8 x 8? Tisti trenutek obrambno ministrstvo pogajanj s Patrio ni prekinilo, ampak jih je nadaljevalo. In maja 2007 je ugotovilo, da je Rotis s patrio najboljši ponudnik. Le da se je potem odločilo za nakup drugače opremljenih oziroma neopremljenih vozil.
Dr. Erik Kopač s katedre za obramboslovje pojasnjuje, da je bilo sprva predvideno, da bodo patrie bojna vozila pehote, ki imajo v osnovi vsaj 20-milimetrski avtomatski top. Skratka, to naj ne bi bili zgolj oklepni transporterji, ampak prava bojna vozila. A sedaj, ko se je Slovenija odločila za nakup bolj oklepljenih vozil z lahko oborožitvijo, ki jih kot bojna vozila pehote ni mogoče uporabljati, saj so uporabna le kot oklepni transporterji, se poraja vprašanje: »Zakaj jih sploh potrebujemo? Saj imamo že valuke, ki opravljajo funkcijo oklepnih transporterjev?« Funkcijo, ki naj bi jo torej opravljala patria, bi lahko opravljali tudi valuki, trdi Kopač. Večina patrij bo namreč dobila 12,7-milimetrski mitraljez. Mitraljez bo pritrjen na vozilo, ki je tehnološko dovolj sofisticirano, da bi lahko nanj postavili avtomatski top. »Kot da bi v mercedes dali fičkov motor,« pripominja Kopač. 

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

»Izrael izvaja etnično čiščenje«

Na Zahodnem bregu v nezakonitih naselbinah živi več kot 500.000 Izraelcev. Na tem ozemlju živi tudi tri milijone Palestincev.

Janševa Slovenija ne priznava mednarodnega prava in mednarodnih sodišč

IZJAVA DNEVA

Zbiranje podpisov za referendum proti politični policiji 

Do 14. julija je treba zbrati 40.000 overjenih podpisov volivk in volivcev