To je vojna!
Zviševanje cen energentov, surovin in drugih dobrin prizadene vse več prebivalstva, saj samoumevne dobrine postajajo dostopne vse manj ljudem. »Vojni dobičkarji« pa so tudi že na delu.
Darja Kocbek | Mladina 27 | 3. 7. 2008
Energija, hrana, surovine. Vse se draži. Več ko naftni trgovec plača za liter goriva, dražje nam na bencinski črpalki proda bencin in več zaračuna za liter kurilnega olja za ogrevanje. Več ko mora mlinar plačati za pšenico, dražje mora prodajati moko peku, ta pa mora k stroškom kruha prišteti še višji račun za električno energijo. Več ko mora proizvajalec električnih kablov plačati za baker, več gradbenik zaračuna za izvedbo električne napeljave v stanovanju. Vsak dvig cen energentov, surovin in drugih dobrin se na koncu pozna v denarnici navadnega potrošnika. Ker se dražijo vse surovine in dobrine, samo sladkor in papir ne, kakor ugotavlja francoski ekonomist Philippe Chalmin v letošnji izdaji Svetovnega letopisa dobrin, postajajo tudi dobrine in storitve, ki so bile do zdaj za večino gospodinjstev v razvitem svetu samoumevne, vse dražje in vse manj dostopne. Delež prihodkov, ki jih ljudje porabijo za nakup osnovnih dobrin in za plačilo računov za standardne storitve, je vedno večji. Vse manj jim ostane za varčevanje in za nakup dobrin, ki niso nujne.
Tega ni nihče predvidel










Komentirajo lahko le registrirani uporabniki