7. 8. 2008 | Mladina 32
Javnomnenjske ankete in profesionalnost
Ali lahko zaupamo javnomnenjskim anketam in koliko?
Klicni center na Centru za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij
© Borut Krajnc
Do začetka volilne kampanje pred državnozborskimi volitvami je manj kot mesec dni, zato so javnomnenjske ankete o naklonjenosti političnim strankam vse bolj pod drobnogledom javnosti. Kako kažejo zadnje mnenjske poizvedbe? Anketi Dnevnika in Dela, ki sta ju izvedla Ninamedia in Delo Stik, sta na prvo mesto postavili SD, anketi Večera in RTVS, ki sta ju izvedla RM Plus in Interstat, pa SDS. Razlogov za tako različne rezultate je več; od tega, da so razlike med strankami zelo majhne, do tega, da mnogi v anketah s političnimi vprašanji ne želijo sodelovati.
V mandatu sedanje vlade, ki je odpovedala dolgoletno raziskavo Politbarometer - slednjo je izvajal Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij pri FDV - in ko so začela posle z državo dobivati na področju javnomnenjskih anket dotlej manj znana ali neznana podjetja, se je precej govorilo o profesionalnosti tovrstnih anket. Dodatno dimenzijo k tej razpravi je nedavno v Delu dodal dr. Slavko Splichal s FDV, ki je zapisal, da bi morale organizacije, ki opravljajo mnenjske poizvedbe, bolj poskrbeti za upoštevanje profesionalne etike in zagotavljanje metodološke korektnosti poizvedb. Nato je, morda tudi z bolj ciničnim podtonom, dodal: »Če tega ne bodo storile same, bi bilo smotrno, da jim zakonodajalci naložijo ustanovitev neodvisnega javnega strokovnega nadzornega organa, ki bi podeljeval licence za izvajanje javnosti namenjenih mnenjskih poizvedb in bdel nad korektnostjo njihovih predstavitev.«
Izvajalce javnomnenjskih anket danes k profesionalnosti med drugim zavezujejo etični kodeksi. Med njimi je tudi kodeks svetovnega združenja tržnoraziskovalnih strokovnjakov Esomar, ki je bil sprejet leta 1948, njegova letošnja, četrta različica, ki se nanaša na vse oblike trženjskega in družbenega raziskovanja ter na raziskovanje javnega mnenja, pa je nastala predvsem zaradi potrebe po spodbujanju zaupanja javnosti v te oblike raziskovanja. »Načela etičnega in profesionalnega delovanja sprejemajo člani po vsem svetu, kar naročnikom raziskav omogoča ločiti zrnje od plevela, šušmarje od raziskovalcev,« pravi predstavnica Esomarja za Slovenijo Janja Božič Marolt, sicer direktorica Mediane, in dodaja, da je v Esomarju trenutno 12 članic iz slovenskih raziskovalnih hiš, o pristopu pa se pogovarjajo s še dvema.
Božič Maroltova je sicer zelo kritična do nekaterih tržnoraziskovalnih podjetij, ki so zaradi izvajanja storitev direktnega marketinga še posebej eksplicitno na strani katerekoli politične stranke, kljub temu pa ideji o ustanovitvi posebnega nadzornega organa nasprotuje, saj bi bilo težko zagotoviti njegovo neodvisnost. »Po mojem mnenju bi bilo dovolj, da bi vsi spoštovali Esomarjev kodeks, ki v najnovejši različici celo deli odgovornost za podatke na naročnika in izvajalca. Pravila stroke in etike so jasna, kot so vsem voznikom jasna pravila prometnih predpisov: eni še vedno vozijo 220, kjer je omejitev 100.«
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.