Populizem / Kaj so sploh hoteli častniki JLA?
Ne gre za vprašanje, ali so nam častniki, ki so v JLA službovali v času napada na Slovenijo, všeč ali ne in ali se nam je zdelo njihovo ravnanje leta 1991 zavrženo ali ne
Igor Mekina
MLADINA, št. 5, 5. 2. 2009
Predsednik republike »ne vidi razloga, da bi Republika Slovenija vzpostavila poseben preferenčni, ugodnejši pravni režim ali sklepala posebne poravnave za določitev pokojnin osebam, ki so bile častniki Jugoslovanske ljudske armade v letu 1991 in niso prispevale k samostojnosti in neodvisnosti naše države«.
© Matej Leskovšek
Pismo nekdanjih častnikov JLA, v katerem so se zaradi diskriminacije in kršenja človekovih pravic pritožili predsedniku države, parlamenta, vlade, vrhovnega sodišča in varuhinji človekovih pravic, je bilo takoj po tem, ko se je nepričakovano pojavilo v slovenskih medijih, deležno vala obsodb. Glede na privlačnost populističnih pogromov proti »notranjim sovražnikom«, ki ugajajo črno-belemu pogledu na svet širokih ljudskih množic in krepijo priljubljenost politikov, to seveda ni bilo nepričakovano.
Manj razveseljivo pa je, da je tudi odziv najvišjih institucij države znova pokazal, da so na preizkusu verodostojnosti tokrat padli - vsi. S predsednikom države vred. Kaj je torej tako šokantnega v zahtevi nekdanjih častnikov JLA in zakaj imajo - prav?
Zunajsodno kaznovanje
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Igor Mekina
MLADINA, št. 5, 5. 2. 2009
Predsednik republike »ne vidi razloga, da bi Republika Slovenija vzpostavila poseben preferenčni, ugodnejši pravni režim ali sklepala posebne poravnave za določitev pokojnin osebam, ki so bile častniki Jugoslovanske ljudske armade v letu 1991 in niso prispevale k samostojnosti in neodvisnosti naše države«.
© Matej Leskovšek
Pismo nekdanjih častnikov JLA, v katerem so se zaradi diskriminacije in kršenja človekovih pravic pritožili predsedniku države, parlamenta, vlade, vrhovnega sodišča in varuhinji človekovih pravic, je bilo takoj po tem, ko se je nepričakovano pojavilo v slovenskih medijih, deležno vala obsodb. Glede na privlačnost populističnih pogromov proti »notranjim sovražnikom«, ki ugajajo črno-belemu pogledu na svet širokih ljudskih množic in krepijo priljubljenost politikov, to seveda ni bilo nepričakovano.
Manj razveseljivo pa je, da je tudi odziv najvišjih institucij države znova pokazal, da so na preizkusu verodostojnosti tokrat padli - vsi. S predsednikom države vred. Kaj je torej tako šokantnega v zahtevi nekdanjih častnikov JLA in zakaj imajo - prav?
Zunajsodno kaznovanje
Jasne obveznosti