DVD / Ameriški grafiti
George Lucas Richard Dreyfuss, Paul Le Mat, Charles Martin Smith, Ron Howard
Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 11, 19. 3. 2009
Ameriški grafiti, orjaški hit, so bili polifoni, mozaični, nostalgični džuboks nove generacije, himna rokenrolu, rajskim avtomobilom, neonski svobodi, magičnim kalifornijskim mestecem, nekontaminirani adolescenci, ameriški noči in apolitični preteklosti brez konsekvenc in travm. Odvrteli so se v eni noči, leta 1962, kar pomeni, da so bili postavljeni na rob nove divjine: tik pred atentat na Johna F. Kennedyja, tik pred začetek vietnamske vojne, tik pred začetek kontrakulture in tik pred politizacijo rokenrola, tako da so se lahko preteklosti spominjali »brez bolečine«. Mladina ponoči z avtomobili ritualno križari po Modestu, posluša rokenrol (41 štiklov), ki ga vrti kultni radijski didžej (Wolfman Jack), se zapeljuje in dirka. Občutek imajo, da je mesto njihovo. Mesto mladih – ultimativna fantazija. Mestni “strip”, po katerem krožijo, izgleda kot dom, povsem nenevarno in eskapistično, toda prihodnost je mučna, negotova in pogubna, pa ne zaradi Faraonov, lokalne ulične bande, ki si tu in tam izmisli kak »izziv«, dirkačev iz drugih mest (Harrison Ford), ki se silijo v ospredje, ali pa tesnobnega ločevanja od mladosti in zadnjega poletja (»Ne moreš večno ostati star 17 let«), ampak zaradi tega, v kar se Amerika spreminja.
Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 11, 19. 3. 2009
Ameriški grafiti, orjaški hit, so bili polifoni, mozaični, nostalgični džuboks nove generacije, himna rokenrolu, rajskim avtomobilom, neonski svobodi, magičnim kalifornijskim mestecem, nekontaminirani adolescenci, ameriški noči in apolitični preteklosti brez konsekvenc in travm. Odvrteli so se v eni noči, leta 1962, kar pomeni, da so bili postavljeni na rob nove divjine: tik pred atentat na Johna F. Kennedyja, tik pred začetek vietnamske vojne, tik pred začetek kontrakulture in tik pred politizacijo rokenrola, tako da so se lahko preteklosti spominjali »brez bolečine«. Mladina ponoči z avtomobili ritualno križari po Modestu, posluša rokenrol (41 štiklov), ki ga vrti kultni radijski didžej (Wolfman Jack), se zapeljuje in dirka. Občutek imajo, da je mesto njihovo. Mesto mladih – ultimativna fantazija. Mestni “strip”, po katerem krožijo, izgleda kot dom, povsem nenevarno in eskapistično, toda prihodnost je mučna, negotova in pogubna, pa ne zaradi Faraonov, lokalne ulične bande, ki si tu in tam izmisli kak »izziv«, dirkačev iz drugih mest (Harrison Ford), ki se silijo v ospredje, ali pa tesnobnega ločevanja od mladosti in zadnjega poletja (»Ne moreš večno ostati star 17 let«), ampak zaradi tega, v kar se Amerika spreminja.