intervju / Dr. Borut Štrukelj, predstojnik katedre za farmacevtsko biologijo na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani

Staš Zgonik
MLADINA, št. 22, 4. 6. 2009

/media/www/slike.old/mladina/vintvelikaborut_trulekj_bkimg_2283.jpg

© Borut Krajnc

Prof. dr. Štrukelj je nekdanji dekan Fakultete za farmacijo, zdaj pa vodi katedro za farmacevtsko biologijo. Deluje kot izvedenec v Evropski farmakopeji, v skupini za farmacevtske biomolekule, ter pri evropski Agenciji za evalvacijo zdravil (EMEA). Je tudi svetovalec ministra za zdravje. Je soavtor več svetovnih patentnih prijav in enega patenta na področju transgenih rastlin, na katerem v Sloveniji spada med pionirje. Pred leti je aktivno sodeloval v razpravi o varnosti gensko spremenjenih rastlin, nato pa se je, kot pravi, zaradi nerazumnega odnosa nevladnih organizacij umaknil.

Po izobrazbi ste farmacevt, vendar pa ste bili eden od slovenskih pionirjev na področju razvoja gensko spremenjenih rastlin ...

> Ko sem se ukvarjal s tem področjem, sem deloval na področju rastlinske molekularne biologije in še nisem bil redno zaposlen na Fakulteti za farmacijo. Na Institutu Jožef Stefan sem bil član skupine pod vodstvom prof. dr. Turka, ki je v Sloveniji oral ledino na področju genskega inženiringa. Takrat so bile raziskave usmerjene v delovanje proteaz, to je encimov, ki cepijo druge proteine. V sodelovanju s skupino z ene večjih nizozemskih univerz smo preverjali, ali bi lahko ustavili delovanje prebavnih encimov pri škodljivcih in s tem ustavili njihovo prebavo. Ugotovili smo, da inhibitor proteaz iz morske vetrnice povsem ustavi delovanje encima, ki je v prebavnem traktu koloradskega hrošča. Iz morske vetrnice smo torej vzeli gen in ga vstavili v krompirjevo rastlino. In to tako, da se je ta gen izražal samo v listih. V krompirjevih listih je nastal zaviralec encima, ki ga koloradski hrošč nujno rabi za prebavo proteinov in s tem za rast. Ko ličinka koloradskega hrošča zagrize v tak gensko modificiran krompirjev list, se njena prebava proteinov upočasni in žuželka bistveno počasneje napreduje v rasti oziroma počasi odmre. Tak zaviralec (inhibitor) je za človeka popolnoma neškodljiv, pa tudi sicer se zaviralec ne izrazi v gomoljih. Če bi pa se, bi ga s kuhanjem tako ali tako uničili, torej imamo kar dvakratno pokrito varnost.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay, Google Pay ali Flik.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 17,00 EUR dalje.


Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek: