24. 9. 2009 | Mladina 38
Junaki upanja
Kako smo v Srbiji iskali odgovor na vprašanje, zakaj so države na območju nekdanje Jugoslavije tako obsedene z akcijskimi junaki in medijskimi zvezdami, da jim postavljajo celo spomenike
Spomenik Boba Marleyja in njegov pobudnik Mirko Miljuš, sicer organizator festivala Rock Village, pred osnovno šolo v Banatskem Sokolcu
© Matjaž Tančič
Iskala sva grafit in dve drevesi. Točno določen napis in točno določena kanadska javorja. V beograjsko delavsko predmestje Žarkovo sva se pripeljala v prepričanju, da gre za takšno znamenitost, da bova vse troje našla nemudoma. A še preden sva parkirala, sva ugotovila, da je Žarkovo tako veliko, kot če bi skupaj postavil nekaj ljubljanskih Fužin. Stolpnica pri stolpnici. Nekoliko vstran od glavne vpadnice pa še malo morje hiš. Res nama ni kazalo dobro. Še zlasti ne po tem, ko naju je kuhar iz lokala s hitro pripravljeno hrano, ki bi ja moral poznati vse vroče točke v soseski, le debelo pogledal in odkimal: »Prvič slišim za to. Pojma nimam.«
Šok k sreči ni bil dolgotrajen. Neki drug možak naju je, verjetno tudi zato, ker je bil taksist, samozavestno poslal nekajkrat levo in nekajkrat desno. Zvenelo je zapleteno, a izkazalo se je, da sva od grafita oddaljena le kakih sto metrov. Tako sva prvo točko s seznama odkljukala že po pičlih desetih minutah iskanja. V pritličju ene od stolpnic se je na rdeči pločevini, obsijani z zahajajočim soncem, zableščal velik moder napis: »Sloteru Niče, Žarkovo ti kliče!!!«
Se vam zdi, da sva izgubljala čas z iskanjem popolnoma brezzveznega napisa? Še manj razumete, zakaj sva ga preprosto MORALA najti? Potem vse kaže, da niste spremljali kanadske TV-nadaljevanke Tropska vročica (Tropical Heat), ki so jo sredi 90. let predvajali na Kanalu A, in njenega glavnega junaka, zasebnega preiskovalca Nicka Slaughterja. Bil je še kar lep, a ne preveč pameten dolgolasec, ki je nosil pisane havajske srajce, najraje povsem razpete, da je lahko kazal svoj ljubavni tepih. Bil je obkrožen z bejbikami v bikinkah, vozil je wranglerja, sicer pa je po plažah izmišljenega kraja Key Mariah na Floridi ob pomoči rdečelase tajnice in pomočnika Spiderja preganjal nepridiprave. Še vedno ne veste, kdo je bil Nick Slaughter? In še manj, da je obstajala serija o njem? Brez skrbi, niste edini. Te 15 let stare, nepomembne, celo obskurne nadaljevanke in njenega glavnega junaka pač ne pomni tako rekoč nihče več. Razen morda tistih dolgočasnih takratnih mulcev, ki smo ob nedeljskih popoldnevih buljili v TV. Tudi kanadski igralec Rob Stewart, ki je upodobil tropskega detektiva, je v igralskih vodah že dolgo popoln anonimnež. Danes živi v predmestju Toronta, vozi 15 let starega karavana in snema dokumentarce.
Ampak tu se zgodba šele začne. Rob Stewart je okoli novega leta malce klikal po internetu in na svoje veliko presenečenje ugotovil, da njegov izmišljeni detektivski lik sploh ni povsem pozabljen. Nasprotno, obstaja država, v kateri je njegov lik velika faca in kjer ima tudi po 15 letih še vedno na tisoče oboževalcev. In kdo bi si mislil, da je ta država Srbija. Tam je NIK SLOTER, kakor se po pravilu »piši kao što govoriš« pravilno zapiše njegovo ime, že od 90. letih popoln fenomen. In prvi dokaz za to je bil grafit, ki se je davnega leta 1995 v njegovo čast pojavil v Žarkovu. Ja, prav ta grafit, pred katerim sva stala s foto Tančičem. Fenomen je dobil pozneje vsedržavne razsežnosti in Stewart je bil nad odkritjem tako navdušen, da je junija obiskal Srbijo in vsaj nekaj dni živel življenje ultrapopularne medijske zvezde. Med obiskom je seveda pomeril havajsko srajčko, sedel na wranglerja, se fotkal pred grafitom, nato pa pred žarkovsko osnovno šolo posadil še dva kanadska javorja. Ampak ... čeprav je drevesci posadil tako čislan akcijski junak, sta danes v skrajno žalostnem stanju. Eno je povsem suho, liste drugega pa prekrivajo velike rjave pike. Junij pač ni bil pravi čas za sajenje javorjev.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.