kritiki / Peklenska pomaranča
Gledališka predstava v režiji Matjaža Pograjca, SMG, Ljubljana
MLADINA, št. 50, 17. 12. 2009

Nataša Zavolovšek, direktorica festivala Exodos: “Peklenska pomaranča danes, ko je nasilje vsepovsod, ko človeka na vsakem koraku silijo v kalupe, pač ne more več šokirati kot ob samem izidu knjige v 70. letih. Je le še en pogled v današnjo realnost, ki to ne bi smela biti. Všeč mi je, da Pograjc ni potenciral nasilja, da poudarja izbiro. Nismo se kopali v krvi. Predstava je odlična, igralci izvrstni, sploh ob vseh menjavanjih vlog (devet igralcev igra 32 vlog!), ob glasbenih in koreografskih vložkih. Dobra produkcija in mimogrede, gledališki list je zaklad informacij. Sočna pomaranča.”
© Matej Leskovšek
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Nataša Zavolovšek, direktorica festivala Exodos: “Peklenska pomaranča danes, ko je nasilje vsepovsod, ko človeka na vsakem koraku silijo v kalupe, pač ne more več šokirati kot ob samem izidu knjige v 70. letih. Je le še en pogled v današnjo realnost, ki to ne bi smela biti. Všeč mi je, da Pograjc ni potenciral nasilja, da poudarja izbiro. Nismo se kopali v krvi. Predstava je odlična, igralci izvrstni, sploh ob vseh menjavanjih vlog (devet igralcev igra 32 vlog!), ob glasbenih in koreografskih vložkih. Dobra produkcija in mimogrede, gledališki list je zaklad informacij. Sočna pomaranča.”
© Matej Leskovšek

Katja Šulc, pevka in voditeljica oddaje Knjiga mene briga: “Postaviti na oder delo po tako kultni knjigi in filmu je gotovo izziv. V vseh interpretacijah Peklenska pomaranča prinaša okus po uporništvu, ki je vsekakor dobrodošel. Navdušuje tudi igralska zasedba, vizualna atraktivnost, sicer pa predstava odpira vprašanja, pri vsakem gledalcu drugačna - mene se je najbolj dotaknila z glasbo in vsem, povezanim z glasbo - kot dvig iz sveta nasilja in represije, ki si ga pač ne želimo.”
© Borut Peterlin