Prostor kot plen

Pritiski na prostor se stopnjujejo

V Franciji človeka presenetijo neizmerne razsežnosti v geometrijskih vzorcih lepo urejene površine obdelovalne zemlje, med katerimi so prijetne vasice z majhnim obodom glede na površino, v Sloveniji pa ločiš samo med gozdom in preostalim. K temu preostalemu sodi preplet obdelanih površin, pozidanih in zapuščenih površin. Prava zmeda. Primer takšne zmede: naselje Vaše pri Medvodah.

V Franciji človeka presenetijo neizmerne razsežnosti v geometrijskih vzorcih lepo urejene površine obdelovalne zemlje, med katerimi so prijetne vasice z majhnim obodom glede na površino, v Sloveniji pa ločiš samo med gozdom in preostalim. K temu preostalemu sodi preplet obdelanih površin, pozidanih in zapuščenih površin. Prava zmeda. Primer takšne zmede: naselje Vaše pri Medvodah.

Že tretjerazredni nepremičninski posredniki v javnosti prodajajo modrost, ki jo sicer pozna vsak Slovenec, da se namreč najbolj splača kupiti nezazidljivo zemljišče, ga spremeniti v zazidljivo, ga pozidati ali pa kar takoj prodati. Stvar je šla tako daleč, da so postala najdonosnejši plen tista zemljišča, kjer še pred nekaj leti nihče z zdravo pametjo ne bi pomislil, da bi poskusil z zemljiško špekulacijo. Torej zemljišča, pozidana s kulturnimi spomeniki. Ta zemljišča ravno zaradi spomeniškega varstva niso imela nikakršne komercialne vrednosti, saj je vsak vedel, da v prenovi ni denarja, rušiti pa se spomeniki ne smejo. Temu primerno nizka je bila tudi cena. Sedaj pa se pojavljajo poslovneži, ki so jih pripravljeni poceni kupiti, saj očitno poznajo vzvode, s katerimi je mogoče spremeniti urbanistični odlok, umakniti spomeniško varstvo in se z nosilci javnih funkcij (ki so sicer postavljeni zato, da javni interes varujejo) dogovoriti za čim višjo in gostejšo pozidavo. Potem pa je denarja kot pečka. Vam zveni znano? Kolizej, Plečnikov stadion, Tivoli-Ilirija, če se omejimo samo na Ljubljano. To, da bo žrtev objekt ali ambient, ki bi bogatil prostor prihodnjim rodovom, nikogar posebej ne vznemirja. Saj smo končno in po dolgem hrepenenju v kapitalizmu in je zato treba tudi malo potrpeti.
Prostor je na Slovenskem postal plen. Približno tako kot uboga domača svinja, ki se ji tik pred zakolom uspe iztrgati iz kmetovega objema in pobegniti v gozd. Naivna svinja je srečna, saj misli, da se je rešila in bo sedaj živela srečno in dolgo svinjsko življenje. V resnici pa je samo vprašanje časa, kdo jo bo prej srečal: kmet, ki jo bo iskal zaradi sebičnih namenov, lovec, ki se mu bo zazdelo, da ruši naravno ravnotežje s silažno koruzo, ali volk, ki je po definiciji lačen. Vsekakor se ji ne piše dobro. Podobno je s prostorom. Večina sprememb občinskih prostorskih planov (po novem občinskih strateških prostorskih načrtov) je namenjena spremembi namenske rabe zemljišč s poudarkom na spremembi nezazidljivih zemljišč v zazidljiva. Tu niti ni pomembno, ali je pobudnik županov sorodnik ali pa župan le altruistično usliši vzdihe navadnih občanov po še dveh parcelicah, za vsako hčerko po eno.
Te spremembe navadno niso podkrepljene s kakšnim strokovnim premislekom ali raziskavo, saj to niti ni namen. Če bi bila raziskava opravljena, bi pokazala (to je nekaj takšnih raziskav v resnici pokazalo), da ni nobene potrebe po širitvi naselij, saj je že znotraj naselij dovolj nepozidanega stavbnega zemljišča, ki bi zadovoljilo potrebe po novih gradnjah za prihodnjih trideset let. Pri tem ne bi povzročali eksternih stroškov z novimi komunalnimi vodi in infrastrukturo.
Če pa bi bila narejena še morfološka raziskava, bi pokazala, da je predlagana pozidava neprimerna, saj se iz obrisa naselja razteza kot rakasto tkivo, ne pa kot organska rast, ki jo narekuje razvoj naselja. Pred časom sem videl grafično primerjavo neorganske suburbane rasti naselij ter rakastih tvorb v medicini. Podobnost je bila pretresljiva. Taka analiza bi verjetno prej odkrila komercialne kot pa prostorske razloge za pobude. Od kod pa, mislite, se v naselju pojavi dolg jezik, pozidan z eno vrsto hiš, ki štrli pravokotno na os naselja. Preprosto, eden od kmetov je prodal svojo njivo (ker naselja so pač taka, da so hiše navadno ob cesti, obdelovalne površine pa pravokotno na cesto, če so pogoji idealni/možnosti za to so na primer v ravnini) in to njivo so pozidali. Sprva morda celo na črno, vendar so to pozneje seveda legalizirali.

Slovenci

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.