ALTERNATIVE EVROPE

Politika

Definitivno dve Ameriki

Demokrati na prelomni točki zgodovine, republikanci na robu živčnega zloma

Erik Valenčič  |  Mladina 12  |  25. 3. 2010

Sklepanje po teoriji zarote ...

Sklepanje po teoriji zarote ...
© AP

Tik preden je ameriški predsednik Barack Obama podpisal zgodovinsko zdravstveno reformo, so mikrofoni ujeli njegovega podpredsednika Joeja Bidna, ki mu je na uho dejal, pa navedimo kar v originalu: »This is a big fucking deal!« Obama se ni pustil zmesti, vendar je bilo očitno, da z izrečenim stavkom ni bil ravno zadovoljen, a zakaj ne? Res gre za veliko stvar, prelomno pravzaprav, in po vsej kalvariji, ki jo je administracija dala skozi, da je lahko končno prišlo do podpisa zakona, je na mestu tudi kakšna vzhičena kletvica.
Na kratko, od reforme bo imela največ koristi velika večina od 45,7 milijona Američanov, ki si niso mogli privoščiti zdravstvenega zavarovanja, zaradi česar jih je povsem po nepotrebnem umrlo na tisoče in tisoče vsako leto, zdaj pa jim bo pri plačevanju premij na pomoč priskočila država. V medijih se je veliko poudarjalo, da naj bi največ izgubile zavarovalnice, vendar stvar ni tako črno-bela. Zavarovalniška podjetja bodo namreč dobila na milijone novih strank, in ker si bodo ti ljudje lahko zdaj privoščili obiskati zdravnika in kupiti potrebna zdravila, bodo tu profitirale tudi bolnišnice ter farmacija. Edino, kar tu resnično moti zavarovalnice, je to, da zaradi ostrejše zakonodaje ne bodo več smele zavračati obolelih ali jim zaračunavati višjih premij; njihovega kapitalističnega apartheida je s tem konec. Večje breme bodo nosili le bogatejši Američani, ki bodo morali od leta 2013 plačevati za 3,8 odstotka višje davke na investicijske dohodke ter vplačevati več v vladno zdravstveno shemo Medicare. Višji davčni režim bo doletel tiste družine, ki imajo več kot 250.000 dolarjev letnega dohodka; stradale zaradi tega ne bodo.
Ob vsem tem je prav neverjetno, koliko časa in koliko energije je bilo zapravljene, da je reforma postala zakon. Farmacevtski lobiji, republikanci ter konservativni mediji so lani udarili z vso silo proti Obamovi administraciji, češ da želi vlada (ta beseda je v republikanskem besednjaku praktično psovka) prevzeti nadzor nad ljudmi in domnevno njihovim zdravstvenim sistemom. Ob pomanjkanju argumentov so se osredotočili na širjenje gole paranoje, pri čemer je bilo vse dovoljeno, tudi razglašanje, da bo Obama s to reformo in dodatnim zadolževanjem bankrotiral ZDA. Komentator medijske hiše Fox News Bill O'Reilly je v svoji oddaji kričal, da želijo Obama ter skrajni levičarji uničiti ZDA in »iz nje ustvariti socialistični raj, nekakšno hiper Švedsko«. Republikanci so svoje privržence pozivali, naj se udeležujejo javnih razprav na ravni lokalnih mestnih svetov, in tako je ljudska raja tam počenjala to, kar se je naučila iz šova Jerryja Springerja. Zahojenost in intelektualno uboštvo teh redne-
ckov je še najbolje ponazarjala fotografija neke ženske, ki je nad glavo držala transparent: »Vlada naj se ne vtika v moj Medicare!« Komik Bill Maher je ob vsem skupaj zmajal z glavo: »Ti ljudje se tako bojijo socialnega zdravstva, kot da bi to pomenilo, da jim bo Stalin osebno pregledal prostato.«
In se ne neha. Ko je republikancem postalo jasno, da bo predstavniški dom navkljub nasprotovanju tudi nekaj demokratov vendarle potrdil reformo, so se nekateri čustveno ter mentalno sesuli. Kongresnik Randy Neugebauer iz Teksasa se je zadrl, da je ta reforma »morilec otrok«. Vplivni republikanec Newt Gingrich je po navajanju časopisa Washington Post dejal, da bo Obama s tem »najbolj radikalnim socialnim eksperimentom« uničil demokratsko stranko, kot jo je predsednik Lyndon Johnson z uzakonitvijo državljanskih pravic za temnopolte. Človek ne ve več, kaj naj si ob tem misli. Zakon zdaj poskušajo uničiti s pravnimi sredstvi. Državni tožilci 14 zveznih držav so vložili tožbo zoper vlado, češ da zakon, »ki sili posameznike, da si uredijo zdravstveno zavarovanje«, krši ustavo. Z eno samo izjemo gre za republikanske tožilce iz vukojebin, kot so Florida, Teksas, Utah, Alabama, Virginija itd. Izjema je demokratski tožilec Buddy Caldwell iz Luisiane, ki pravi, da tožba tako ni produkt le ene stranke. Dobro, ni. Je pa produkt ene Amerike. Tiste zahojene. Tiste, ki nima problema z zadolževanjem, ko je to namenjeno vojaški industriji in vojnam, le takrat, ko gre za socialne pravice revnih.