25. 3. 2010 | Mladina 12 | Svet
Kapitalisti vseh dežel, združite se!
Zakaj kapitalizma ne bi nihče volil, če bi bil politična stranka
© Borut Peterlin
Novinar Primož Cirman je v Dnevniku trenutno stanje slovenske države popisal takole: »Zadnje preiskave in splošna družbena klima tako v marsičem spominjajo na dogajanje v Italiji ob začetku devetdesetih let, ko so afere domala izbrisale politične elite, ki so državi vladale po koncu druge svetovne vojne.« Ven je potem prišel Silvio Berlusconi. Ali se lahko ta scenarij ponovi tudi pri nas? Glede na okoliščine je vprašanje le retorično. Na drugi strani pa je strah tistih, ki pravijo, da se lahko v Sloveniji ponovi grški scenarij. Grčijo je namreč stresel in skoraj odpihnil popolni vihar orjaškega javnofinančnega primanjkljaja, orjaškega javnega dolga, orjaškega zunanjetrgovinskega dolga, orjaške javne porabe, orjaške brezposelnosti, šibke, kaotične, neodločne in neučinkovite socialistične vlade, hudih socialnih napetosti, burnih štrajkov in eksplozivnih protestov, hudo prirejenih statistik in vseh tistih čudnih, skrivnostnih, napol mističnih, špekulativnih »finančnih instrumentov«, ki so svet potegnili v finančno in gospodarsko krizo. Specifično: Grčiji je na rob bankrota - in na rob izgube ekonomske suverenosti - skrivaj pomagal Goldman Sachs, ameriški bančno-investicijski konglomerat, ki je orkestriral prikrivanje grških dolgov, obenem pa je z njimi - ob pomoči specialnih »derivatnih produktov«, ki bi jih morali, kot pravi Jože Mencinger, že zdavnaj uvrstiti »med prevare ali igre na srečo« - špekuliral in bajno služil. Še več, kot kaže, je grško vlado celo prepričal, da je prihodke velikih javnih podjetij, recimo letališč, prepustila tajnim investitorjem, očitno klientom in partnerjem Goldmana Sachsa. Tuji investitorji, ki jih je organiziral Goldman Sachs, so se mastili, grška vlada, ki ji je Goldman Sachs zagotovil kreativno računovodstvo, pa je lahko razkošno zapravljala. To je bil seveda recept za katastrofo, navsezadnje, prav ta recept je svet butnil v krizo.
Z eno besedo: Wall Street je to, kar običajno počne v deželah tretjega sveta, storil v Evropski uniji! Kaj če to stori še v Sloveniji? Kaj če bo špekulativna, balonska menažerija kapitalizma, ki jo je kriza kompromitirala in ki je dejansko srce samega kapitalizma, tudi v Sloveniji povzročila drugo depresijo, drugi in še fatalnejši sunek krize? Vlada vam bo rekla, da to ne pride v poštev. Tudi ekonomisti vam bodo rekli, da to ne pride v poštev. A po drugi strani: tudi za krizo so rekli, da ne pride v poštev. Že to, da simptomi kažejo, da Slovenija nelagodno lebdi nekje nad presečiščem Italije in Grčije, pa je dovolj hudo. In dovolj katastrofalno. Odtod veliki paradoks: v Sloveniji trenutno po eni strani živi rekordno število politikov, ki se motijo, po drugi strani pa v Sloveniji trenutno živi rekordno število nedolžnih politikov. Vsi so namreč nedolžni, nihče ni za nič kriv, nihče ne odstopi - in če koga dobijo sredi tipičnega mafijskega posla, takoj reče, da je le žrtev klevet, podtikanj in zarot. Če pa že kak politik ravno odstopi, potem ne odstopi zato, ker je kriv, ampak zaradi pritiskov - joj, veste, pritiski so tako neznosni in tako hudi, da moja družina preveč trpi. Čudno, da se ne zatečejo na policijo. Rekel bom le to: pritiske bi bilo treba stopnjevati.
Slovenski politiki, ki svojo moč, kot kaže, črpajo skoraj izključno le še iz kapitala, pravijo, da niso za nič krivi - in to zveni neoliberalno. Tako kot za kaos, v katerega je padla Slovenija, ni kriv nihče konkretno, tudi za finančno-gospodarsko krizo, v katero je padel svet, ni kriv nihče konkretno: kriva je nevidna roka trga, kot pravijo neoliberalci. Kapitalizem vodi in usmerja brezosebni, anonimni, nevtralni mehanizem - in tudi kaos, vključno s krizami, povzroča brezosebni mehanizem, nevidna roka trga. Krivda kapitalizma je vedno brezosebna. Ne, kapitalizem ni nikoli kriv, ker je nezmotljiv - tako kot je nezmotljiva tista brutalna in vsiljiva nevidna roka trga. In slovenski politiki so nedolžni kot nevidna roka trga.
A po drugi strani: kdo pravi, da je kapitalizem nedolžen? Slavoj Žižek pravi, da je »ugodje, ki ga je nudil antikomunizem, izviralo od tod, da se je bilo pri komunizmu mogoče tako zlahka igrati igro iskanja krivca, obtoževanja Partije, Stalina, Lenina in ne nazadnje tudi Marxa za milijone žrtev, za teror in gulage, medtem ko v kapitalizmu ni nikogar, ki bi ga lahko krivili ali imeli za odgovornega, ker se tu reči pač dogajajo, usmerjajo jih anonimni mehanizmi, pa čeprav kapitalizem, kar zadeva človeške in okoljske žrtve ter uničevanje prvobitnih kultur, ni bil nič manj destruktiven«. Od tod tudi perverzna percepcija razlike med kapitalizmom in komunizmom: komunizem velja za Idejo, ki je v realizaciji spodletela, kapitalizem pa po drugi strani za nekaj, kar deluje povsem spontano, anonimno in nevtralno. »Ni Kapitalističnega manifesta,« pravi Žižek.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.